Nemška obrambna ministrica Christine Lambrecht je podpisala prvourno izjavo o pobudi European Sky Shield, s katero začenja projekt za izgradnjo boljšega evropskega obrambnega sistema in se ji je že pridružilo štirinajst evropskih držav, med njimi tudi Španija. v tem trenutku. Cilj je zapolniti obstoječe vrzeli v sedanjem zaščitnem ščitu na področju balističnih izstrelkov, ki na svoji poti dosegajo velike višine, pa tudi v obrambi pred droni in križarskimi izstrelki.
Ozadje nemške pobude je ruska agresivna vojna proti Ukrajini. Po mnenju Nata so se spremenile tudi varnostne razmere v Evropi, zato so potrebna dodatna prizadevanja. Projekt podpirajo Velika Britanija, Slovaška, Norveška, Latvija, Madžarska, Bolgarija, Belgija, Češka, Finska, Litva, Nizozemska, Romunija in Slovenija.
Pobudo osebno podpira kancler Scholz, ki ga bo potreboval avgusta v Pragi in od njega pričakuje "varnostno pridobitev za vso Evropo" in "evropska zračna obramba bi bila cenejša in učinkovitejša, kot če bi vsak gradil svojo zračna obramba, draga in zelo zapletena«.
Novi oborožitveni sistemi se bodo med seboj združevali prek evropske pobude Sky Shield. Najverjetnejša možnost nakupa sistema Arrow 3, ki ga izdeluje izraelsko podjetje Aerospace Industries v sodelovanju z ameriškim podjetjem Boeing, ki lahko uniči napadalno orožje na 100 kilometrih višine in poveča varovano območje na zemlji, saj je uničeval bojne glave daleč od objektiven
Poleg tega so se pogovarjali o nakupu več sistemov Patriot in Iris-T. Postavitev protiraketnih baterij v več evropskih državah bi lahko omogočila celovitejšo obrambo, vendar sta Francija in Poljska zavrnili Scholzovo ponudbo. Poljska bo vzpostavila lasten sistem zračne obrambe, Francija pa se močno zanaša na odvračilni učinek lastnega jedrskega arzenala, namesto da bi se odločila za konvencionalne sisteme protibalističnih raket.
Zaščitni ščit znotraj Nata
Predsednica parlamentarnega odbora za obrambo Marie-Agnes Strack-Zimmermann je pogovore z Izraelom o vstopu njegovega sistema Arrow 3 po obisku v Te Avivu označila za "konstruktivne". »Pogovori so bili zanimivi predvsem s tehničnega vidika. In nisem čutil, da namerava Izrael temu nasprotovati," je dejal. Predpogoj pa bi bila tudi odobritev ZDA.»ZDA stojijo za tem in sofinancirajo ta projekt,«je poudaril Strack-Zimmermann. Washington "ima končno besedo pri odločanju o tem, ali bo ukrepal drug Natov partner ali pa bodo lahko v poštev prišli tudi Natovi partnerji, ki niso Izrael." "Vedno bi morali o sebi razmišljati kot o nemškem zaščitnem ščitu v okviru Nata," je poudaril Strack-Zimmermann.
Nemška sredstva za financiranje projekta prihajajo iz izrednega dela za povečanje oborožitvene zmogljivosti vojske v višini 100.000 milijonov evrov za letos, poleg letne naložbe v višini več kot 2 % BDP, ki jo je Scholz določil od leta 2023.
Nemčija trenutno uporablja tako rekoč zastarelo protiletalsko orožje stinger za bojna letala in helikopterje ter sistem patriot, ki deluje na daljavo iz medijev. Država ima dvanajst izstrelišč, a to še zdaleč ni dovolj za zaščito celotne države. Pri obrambi pred balističnimi izstrelki, ki na svoji poti dosežejo velike višine, vključeni uradno priznava, da Bundeswehr zaustavlja "vrzel v zmogljivosti".
"Je reakcija na dejstvo, da diktator uporablja vojaško silo, da poskuša vsiliti interese in se moramo proti temu oborožiti"
Saskia Eskén
predsednik SPD
Poleg tega opozicija nemških konservativcev nasprotuje nakupu sistema Arrow 3, ki je v Izraelu znan kot "Iron Dome". »Zaradi vlaganja milijard v 'železno kupolo' bi morali Bundeswehru in civilni obrambi zagotoviti dodatna finančna sredstva,« je kritiziral tiskovni predstavnik CDU za zunanje zadeve Roderich Kiesewetter, ki minimizira resnično grožnjo napada: »to pomenilo, da bi nas streljali čez Poljsko, kar je trenutno skoraj nemogoče«. Kiesewetter je vlado pozval, naj najprej resno preuči, kakšnim grožnjam je Nemčija v resnici izpostavljena in kateri ukrepi so res nujni in pomembni, ter pozval k močnejšemu zaščitnemu ščitu na zunanji meji Nata.
"Zaščitni ščit nad Nemčijo in sosednjimi državami kratkoročno ni mogoč, srednjeročno bi ga morali vključiti v Natovo zračno obrambo," je vztrajal. Predsednica Socialdemokratske stranke (SPD) Saskia Esken namesto tega podpira predlog strankarskega kolegija in Waverja Scholza. "To je reakcija na dejstvo, da diktator uporablja vojaško silo, da poskuša vsiliti interese," je izjavil, "proti temu se moramo oborožiti." Obžaloval je "iracionalnost in tudi brutalnost, s katero se je zdaj treba soočiti, a seveda v celoti podpiram odločitev in premisleke Olafa Scholza in njegove vlade."
