NASLEDNJE
Prvič od začetka vojne v Ukrajini so se v petek po telefonu pogovarjali najvišji vojaški predstavniki ZDA in Rusije. Po navedbah ruskih oblasti je bil poziv zahteva ameriškega obrambnega ministra Lloyda Austina, ki je zahteval, da se sestane z ruskim kolegom, obrambnim ministrom Sergejem Šojgujem, po "takojšnjem premirju".
Od zadnjega telefonskega pogovora Austina in Šojguja so minili skoraj trije meseci: bilo je 18. februarja, šest dni preden je Rusija z odlokom predsednika države Vladimirja Putina začela invazijo na Ukrajino.
Po izjavi, ki jo je izdal Pentagon, je Austin tudi "poudaril pomen ohranjanja komunikacijskih linij" med obema.
"Pogovarjali so se o vprašanjih mednarodne varnosti, vključno z razmerami v Ukrajini," je sporočila ruska tiskovna agencija TASS.
Po navedbah Pentagona "nobena resna in nujna zadeva ni bila rešena"
ZDA so bile glavni podpornik Ukrajine v vojni: odobrile so pošiljko orožja v vrednosti 3,800 milijarde dolarjev od začetka konflikta, ukrajinsko vojsko so usposobile za uporabo najbolj okrepljenega orožja in imajo veliko obveščevalnih podatkov. kijevski vladi o premikih in položaju ruskih čet in ciljev.
Zahteva ZDA po prenehanju sovražnosti ni prinesla pričakovanih rezultatov. Pentagon je na brifingu za novinarje o kršitvi enega tožbenega razloga priznal, da poziv "ne rešuje nobenih resnih in nujnih vprašanj" in ne bo spremenil odnosa Rusije do vojne.
Visoki uradnik je zagotovil, da je bil ton klica "profesionalen" in da je po tem, ko so ZDA vse od začetka vojne vztrajno zahtevale tovrstno komunikacijo, izrazil prepričanje, da bo prvi stik "odskočna deska" za nadaljnje pogovori v prihodnosti.
Odprt komunikacijski kanal
ZDA in Rusija sta od začetka ruske agresije na Ukrajino odprli komunikacijski kanal, namenjen preprečitvi stopnjevanja konflikta, ki prizadene hrbet velikih vojaških sil. Na strani ZDA je linija v osrednjem poveljstvu njene vojske v Evropi in jo upravlja poveljnik ZDA – in Natovih sil – na celini, general Tod Wolters.
Poziv je prišel, ko si Rusija prizadeva utrditi večji nadzor v Donbasu, regiji vzhodne Ukrajine, ki so jo delno zavzeli proruski separatisti leta 2014 in kjer je Moskva zdaj osredotočila vsa svoja prizadevanja. Tudi v kontekstu večje mednarodne napetosti okoli konflikta sta po tem tednu tako Finska kot Švedska, obe državi, ki mejita na Rusijo, napovedali, da nameravata zahtevati vdor v Nato.
To je zelo občutljivo vprašanje za Putina, ki ambicijo Ukrajine po sodelovanju v zahodnih organizacijah, kot sta Nato in Evropska unija, uporablja kot opravičilo za invazijo.
Večina držav Nata pozdravlja predlog Finske in Švedske, vodja vojaškega zavezništva ZDA pa je včeraj dal simbolni zagon. Včeraj je Joe Biden poklical švedsko premierko Magdaleno Andersson in finskega predsednika Saulija Niinistöja, da bi izkazal svojo "podporo" Natovi politiki "odprtih vrat" in "pravici Finske in Švedske, da odločata o svoji prihodnosti". , svojo zunanjo politiko in varnostno ureditev«.
