O le vavega e leʻi mafaufauina na taofia ai le 'faʻalavelave mataʻutia' o le mauga mu o La Palma na fefefe ai tagata atamamai.

Faatasi ai ma le fafaguina o le mauga mu La Palma, na toe faʻafouina ai se fefe tuai, lea na faʻatasi ma palmeros mo le tele o tausaga. O mautu le mauga mu o Cumbre Vieja? Mata e mafai ona pa'u le itu i matu o le motu? Na fefefe tagata popoto i se "faalavelave mataʻutia" o se vaega o le cone, lea e leʻi tupu. O ta'eta'ei o aso mulimuli o gaoioiga atonu na avea ma ki e alofia ai le mala.

O le mautu o le itu i sisifo o le motu ua suʻesuʻeina mo le tele o tausaga, ma suʻesuʻega e aofia ai le faʻatusatusaina o le malosi faʻaleagaina o le a maua e lenei eleele solo: O se galulolo tele e sopoia le Atalani. Ua faʻamalamalamaina e le au atamamai lenei popolega i sosaiete i se lomiga talu ai nei e le au suʻesuʻe Mercedes Ferrer, Tagata Suʻesuʻe Sinia i le IGME-CSIC, ma Luís González de Vallejo, Polofesa Honorary i le Complutense University of Madrid (UCM) ma le faatonu o le Volcanic Risk area of O le Volcanological Institute of the Canary Islands (Involcán) i le mekasini lauiloa 'Science', ua faʻamaonia ai o le Cumbre Vieja fale o loʻo faʻamautu faʻainisinia i se taimi umi.

O lenei fale e mausali i le tele o le fua o le tagata, o lona uiga o le a ola i le pama o loʻo i ai nei, e tusa lava po o le a le uiga o mauga-faʻavae e fesoʻotaʻi ma le pa talu ai nei o Cumbre Vieja i le 2021, lea na faaosofia ai lenei taufaamatau faʻasolopito, na latou fai mai ai.

Faatasi ai ma le pa o le mauga mu e le mafaitaulia i Cumbre Vieja, na totoina ai le avanoa o se vaega o le paʻu, o se 'paʻu' o se vaega o le cone lea na iu lava ina le tupu i se fua tele. O le pa, lea na amata ia Setema 19, 2021 ma faaiʻu i le maeʻa ai o le 85 aso ma le 8 itula, o le pa tele ma sili ona mataʻutia i La Palma. Faatasi ai ma le sili atu ma le 200 miliona kupita mita o le lava ma le VEI3 explosiveness index, latou te tuʻuina atu faʻalavelave, e pei ona manatua e saienitisi i le tusi talaaga 'Science'.

I le aso 3 o Oketopa, 8 ma le 23, 2021, na paʻu ai se vaega o le cone, ma fausia ai auala fou ma poloka poloka le tetele o fale fogafale tolu na sau i lalo. O le manatu o se paʻu lautele na faʻafefe i luga o le motu.

E pei ona faamatalaina i le pepa faasaienitisi, o loo tumau pea se fesili autu o suesuega pe aisea na le faia ai e lenei pa se mala mata'utia o le auvai o le mauga mu, e pei ona faamoemoeina. O le tali e mafai ona fesoʻotaʻi, e iai ona uiga eseese o volcanic-tectonic ma, aemaise lava, o loʻo i ai se "faiga le masani o taʻetaʻe na puipuia i le taimi mulimuli o le pa."

O nei ta'eta'ei na va'aia e le sosaiete, fa'afetai i le mata'ituina ma fa'amatalaga fa'asoa i lea aso ma lea aso e tagata su'esu'e mafui'e, su'esu'e i le eleele ma tagata su'esu'e volcanologists i luga o le eleele. O le faatonu o le IGN, María José Blanco, e pei o lana paaga o Carmen López ma Stavros Meletlidis na faitau i lana api o Pevolca e faapea "na mafai ona ia vaaia se vaega o le paʻu o le cone" ma aʻo leʻi oʻo i le foliga mai o faʻamaʻi na latou valaau mo le toʻa, ma le faʻamoemoe o le iloaina o le a. aga'i i totonu o le cone, ae le o le isi itu.

O ta'e ma gau na faamauina i aso mulimuli o le mauga mu, i le amataga o Tesema. I lena taimi, na lipotia mai e le faatonu o le Central Geophysical Observatory o le National Geographic Institute (IGN) i luga o le komiti faasaienisi o Pevolca (Canary Islands Volcanic Emergency Plan (Pevolca), Carmen López, na faamalamalama mai e mafai ona latou tupu ma mafua ai le solo ma solo i totonu. le Crater O lona uiga, faʻatasi ai ma se aafiaga faʻapitonuʻu e le mafai ona faʻaleagaina le mautu o le fale mauga mu, talu ai na latou faʻaalia i le pito i luga o le itu i matu sasaʻe o le fale autu.

O le cone lona lua o le mauga mu La Palma e tele ni gau i lona fale i le itu i matu sasaʻe. pic.twitter.com/DJL6fUTtZF

— 🏳️‍🌈Rubén López 🇪🇸 (@rubenlodi) Tesema 6, 2021

Ona o le lelei o le mataʻituina o taumafaiga, o lenei pa o le a mafai ai ona suʻeina le tele o manatu faasaienisi, mai le taua o le 436-tausaga supercycle o le faʻaitiitia o le umi i le faʻaogaina o suʻesuʻega geophysical e malamalama ai pe faʻafefea ona teuina ma femalagaʻi magma. o'o o se ofu talaloa pito i luga e fa'asolo sa'o ma le magmatic system. O nei ituaiga o faamatalaga magmatic ma volcanological o le a suia ai le su'esu'eina o tulaga lamatia o le pa ma fuafuaga umi.

O se vaega o lenei faʻamatalaga taua na tuʻuina atu e le au Involcán i le motu o São Jorge i Azores (Potukale), o le na malaga atu i le motu e fesoasoani i le mataʻituina ma le tulitatao o le gaioiga i le feagai ai ma le avanoa o se pa lata mai,