"sauaga" mafua'aga o le pu'eina o le fatu

I le taeao o le Aso Sa, na fono ai le Fono a le Aai o Traspinedo i lona Plaza Mayor. E na o le 24 itula talu ona maliu Esther López de la Rosa, ae e 24 aso e toe sau ai o ia. Sa faaauau pea ona faamautinoa e leoleo o le malo e leai se tasi e sopoia le auala lea na vaaia ai le tino i le aso na muamua atu, ina ia mafai ai ona iloa se auala o le pefu paʻepaʻe i luga o le isi auala e tau atu i le aai mai Valladolid. Sa ui atu i ai se vaega o taavale e toetoe lava a faifai pea. O le suʻesuʻega, o loʻo tatala pea, o loʻo siosiomia e le aotelega o mea faalilolilo ma le tele o mea e le o iloa, na faʻaauau pea ma le taʻaloga, i le leai o se taunuuga o le autopsy poʻo le puʻeina, e aunoa ma ni faʻamatalaga aloaia fou o le taotoga.

O le sui o le Malo e tetee i sauaga i alii ma tamaitai, Victoria Rosell, ua faauilavea. Aemaise lava, na ia faasilasilaina i se tweet o le maliu o le 35-tausaga le matua "saua." “Ou te fia faailoa atu lo’u faamaise ma le lagolago i lona aiga ma e pele ia te ia, ma talosaga atu mo le faaaloalo mo i latou ma mo le suesuega,” o lana faaopoopo mai lea i le savali lava ia, i luga o lana tala patino o le upega tafaʻilagi. "E tatau ona tatou aloese mai taumatematega ma tali e ono mafua ai le tele o mea leaga," o lana faaopoopo mai lea.

I lenei tulaga, o le taʻitaʻi o le PSOE o Castilla y León, Luis Tudanca, o le sa i ai i le au faipule na faʻaalia faalauaitele a latou faʻamafanafanaga, na mulimuli ane faailoaina le maliu o se "fasioti tagata macho" ma faʻamautinoa o le a leai se "atoa" saoloto. sosaiete.a o iai le fafine ma le fefe. O le Peresetene o le Malo, Pedro Sánchez, na ia tautino mai o ia lava ua "siitia" i le faiga palota lava lea e tasi i León ma faamamafaina o le feminism e le o le "fefinauaiga ma le malepelepe", ae o le "tutusa" ma "se mafuaaga o aia tatau a tagata", e pei ona ia taʻua. o le peresitene muamua o José Luis Rodríguez Zapatero na agavaa. Na ia fa’amautinoa o lo’o faia galuega ina ia ‘aua ne’i fa’asalaina le oti, ma ‘i’u atu ai i latou e faia fa’alavelave i le mea e tatau ai. maeʻa," o le tala lea a Ical.

Ae ui i lea, o le ua maliu e mafai foi ona foliga mai e aunoa ma "faailoga i fafo o le sauā" ae nai lo lena, "ma lona peleue ma ona ofu uma," e tusa ai ma El Norte de Castilla. O lenei nusipepa na faʻasalalau e faʻapea o faʻamatalaga e pei o le pa'ū faʻafuaseʻi, faʻalavelave poʻo le puʻeina o le fatu e leʻo faʻasalaina, talu ai "o le eleele faataamilo i le tino e leʻi faʻaalia ni faʻailoga o se suʻega", e ui lava "ua maeʻa suʻesuʻeina le siosiomaga atoa".

E tusa ai o lea manatu mulimuli, na toe ta’ua ai e le sui o le malo i le Aso Sa nei e faapea, o le nofoaga na maua ai le tino maliu o loo “i totonu lava o le radius” o osofaiga ma le sailiga, lea na oo atu i le itu i matu ma le itu i saute o le atunuu. . le Duero i aso uma. E tatau ona manatua o le nofoaga o loʻo tuʻuina ai o ia e se tagata pasi e tusa ma le 800 mita mai le fetaulaiga o mea na leiloa ai o ia, ma o le mea lea na ioe ai Colonel Miguel Recio i le Aso Toʻonaʻi e "matua le mafai, e ui lava e le mafai." semanu e le iloa le ua maliu pe ana nofo pea iina mai le amataga.

E aunoa ma ni pu’e fa’apagota e o’o mai i le taimi nei, i le taimi atoa o su’esu’ega e na’o le to’atasi o lo o taofia, o lo’o tatala i tua i le taimi nei, fa’aopoopo i le tele o su’esu’ega, lea e le itiiti ifo ma le to’atasi le isi ua molia ua fa’ailoa mai.

"Le mautonu ma le faanoanoa"

I le taimi nei, i tua i le nofoaga autu faasolopito, e faitau selau tagata na molimauina le lima minute o le filemu o se faailoga o le faaaloalo mo Eseta, faapea foi ma le patipati tele o le lagolagoina o le aiga, o se vaega o le gaioiga faigofie na faamoemoeina ina ua maeʻa se tauaofiaga tulaga ese na poloaina e tolu. aso ofisa. i le faavauvau Ina ua mavae le silia ma le tolu vaiaso o sailiga, na mou atu le faafoliga mamao o le mauaina o ia o ola. "Na vave ona iloa le tala," o le tala lea a se tasi o tuaoi, "ae oo mai i lena taimi sa i ai lava sina faamoemoe," o lana tala lea.

E oo atu i le aoauli, ua faapipii e le aufono se panikeke i le faailo ma ona foliga i luga, ma o le teu rosa na ia tapeina i le aso na muamua atu na amata ai se tamai fata faitaulaga faamanatu ma moligao. "O le siosiomaga o se tasi o le le mautonu, o le faanoanoa lautele," o le tala lea a se tasi o sui filifilia i le faaiuga. O tuaoi, na faateʻia i le faʻaleleia o mea na tutupu, ua tele lava ina filifili e faʻatasi ma a latou pele.

"E te sau i le tele e te mafaia, ia e i ai iina", o le aotelega o Juanjo. Fanau mai i totonu o le malo, na ia siitia atu i le taulaga "uso" o Santibáñez ina ua faaipoipo i lona faletua o Rosa. I le pei o le tele o tamā ma tinā, e faapitoa lava lona tigā alofa iā Eseta. O loo manatu pea o ia e toʻalua le la fanau teine ​​e tutusa o la tausaga. "Ou te tuʻuina aʻu i lona tulaga ma o loʻo i ai se faʻalavelave i loʻu faʻaʻī," o lana taʻutinoga.

E le gata i lea, o le pulenuu, Javier Fernández, na toe valaau mo le toʻafilemu pe a manaʻo se tasi e "faʻatonuina o latou lava lima." “O le tau o le taulaga e le o vevesi, ae o loo i ai tuaoi o le a molimau,” o lana tala lea. “E taua tele le leai o se isi e aga’i i luma, matou te le o iloa lava po’o i ai se tausala ae po’o ai fo’i,” o lana tala lea i le ABC.