Virginijus Sinkevicius (Vilnius, Litva, 1990) bi lahko bil zaradi svoje starosti eden izmed mladih, ki so demonstrirali na ulicah Pariza med praznovanjem konference Združenih narodov o podnebnih spremembah (COP21) leta 2015. Takrat je komaj imela 25 let. Zdaj je ta mladi Litovec zadolžen za spremljanje evropskih korakov k bolj trajnostni Uniji; Skoraj tri leta je bil komisar za okolje, oceane in ribištvo, enega od resorjev z največjo težo v vladi skupnosti.
-Zaradi svoje starosti bi lahko bil del 'Mladi za podnebje'. Katero od njegovih uporab bi lahko izdelali sami?
-Mislim, da je bila moja starost eden od razlogov, zakaj so mi predlagali to torbico.
Podnebna kriza zame ni nekaj abstraktnega, saj jo moram živeti. Videla bom, da je svet leta 2050 priložnost za spremembo nevarnih trendov in prispevanje k prizadevanjem za ohranitev bivalnega planeta za prihodnje generacije. Samo podnebna kriza lahko reši, ali je treba problem oceniti z različnih zornih kotov in rešiti problem z različnih zornih kotov. To ni povezano le z emisijami, temveč tudi z izgubo biotske raznovrstnosti, onesnaževanjem ali izčrpanjem virov, zato se moramo soočiti z vsemi izzivi.
– Številni mladi so leta 2018 začeli akcijo, ki zahteva več politike. Zdaj, ko ste na mestu, kjer se sprejemajo odločitve, kaj jim morate povedati?
-Najprej se vam želim zahvaliti, saj brez vašega glasu, brez vaših rok in protestov morda ne bomo imeli evropskega zelenega dogovora. Lahko obljubim, da bomo še naprej šli naprej, saj je to strategija rasti Evropske unije do leta 2050 in jo je treba uporabljati za nas in za prihodnje generacije.
-Prvič po drugi svetovni vojni Evropejec trpi vojno na svojem ozemlju. Se Bruselj boji, da bo pri dekarbonizaciji gospodarstva naredil korak nazaj?
-Ruska agresija proti Ukrajini ne bo imela negativnih učinkov na uporabo evropskega zelenega dogovora. Nasprotno, ta vojna je pokazala, da naša odvisnost od ruskih fosilnih goriv ne more več trajati. Nehati moramo podpirati ruski vojaški proračun s plačevanjem fosilnih goriv. Rusija je z ukinitvijo dobave plina Poljski in Bolgariji ter izsiljevanjem celotne unije znova pokazala, da je nezanesljiva dobaviteljica plina. V tretjem četrtletju bomo zmanjšali uvoz plina iz Rusije, da bomo do leta 2030 postali neodvisni in neodvisni od ruskih fosilnih goriv.
-Ali se načrt zelenega dogovora izpolnjuje? Ali bomo pariške sporazume dosegli pravočasno ali jih bomo morali prestaviti?
-Zeleni dogovor je nedvomno eden glavnih političnih ciljev Evropske unije. Že od začetka je bila zasnovana kot strategija rasti Unije, ki nas vodi do trajnostnega, sodobnega, konkurenčnega in odpornega gospodarstva in družbe. Podnebni, energetski in okoljski cilji so določeni z zakonom. Vedite, da stroški neukrepanja veliko odtehtajo stroške, povezane z zelenim prehodom. V zadnjem poročilu IPCC je zelo jasno: okno za zagotovitev bivalne prihodnosti se hitro zapira: da bi ohranili cilj 1,5 °C v našem dosegu, moramo pospešiti uporabo Pariškega sporazuma. Ne moremo še naprej odlašati z usklajenimi ukrepi.
"Vemo, da stroški neukrepanja veliko odtehtajo stroške, povezane z zelenim prehodom"
-Ali lahko prepoznate glavni okoljski problem, s katerim se Evropa trenutno sooča?
-V Evropi, tako kot v preostalem svetu, se soočamo s trojno grožnjo podnebnih sprememb, izgube biotske raznovrstnosti in onesnaževanja. Vse tri krize poganjajo netrajnostni ekonomski modeli in naša pretirana raba naravnih virov. Ogrožajo naše zdravje, naše gospodarstvo in naše družbeno tkivo. Eden od problemov, ki ga vidim globalno, je, da se medsebojna povezanost teh kriz ne priznava. Podnebne spremembe so modna beseda, vendar se jih ni mogoče lotiti ločeno. Preseči moramo poudarek na energiji in emisijah ter pogledati širšo sliko. Razumeti moramo blažilno vlogo, ki jo imajo oceani in ekosistemi, in narediti več, da zagotovimo, da bodo še naprej igrali to vlogo. Prav tako moramo izkoristiti prednosti prehoda na krožno gospodarstvo.
Je zelo ambiciozen ...
– Naš odziv na te krize je obstoječe vprašanje in mora priznati tako nujnost kot povezave. Vendar pa so za vključitev vseh gospodarskih sektorjev vsi akterji novih družb. Potrebujemo, da združite moči, da bi dosegli brezogljično, naravno pozitivno in pravično gospodarstvo. Zeleni dogovor je sprožil odgovor na to trojno krizo. Ta prehod lahko pospešimo s hitrim povečevanjem tehnoloških rešitev, rešitev, ki temeljijo na naravi, in družbenih rešitev. Mnogi so že obstajali, vendar jih moramo uporabiti širše in v veliko večjem obsegu.
-V Španiji je kongres poslancev nedavno potrdil zakon o odpadkih: ali je dovolj ambiciozen v smislu evropskih ciljev?
- Pozdravljamo novo špansko zakonodajo, ki uporablja zakonodajo Skupnosti, in cenimo kakovost in raven ambicij, ki jih želi doseči. Veselim se izvajanja zakona in pozitivnega vpliva, ki ga bo imel na večino ravnanja z odpadki v Španiji.
- Ali vas skrbi, da je na primer zmanjšanje plastike za enkratno uporabo ostalo v vašem načrtu?
-Trenutno ocenjujemo popolnost in skladnost prenosa direktive o plastiki za enkratno uporabo v vseh državah članicah. Prezgodaj je reči, v kolikšni meri posamezne države članice izvajajo prenos in izvajanje direktive. Evropska komisija je nedavno posodobila načrte za krožno gospodarstvo, enega od stebrov „zelenega dogovora“, s poudarkom na dveh vidikih: „zelenem pranju“ in tekstilnem sektorju. Predvsem slednji je eden glavnih odgovornih za prihod mikroplastike v reke in ribnike.
»Tekstilni sektor je eden od glavnih odgovornih za prihod mikroplastike v reke in morja; „Green Deal“ se osredotoča na to težavo in na „greenwashing“»
-Katera so letala za reševanje tega problema?
-Tekstil iz sintetičnih vlaken, kot sta poliester in akril, je eden od glavnih virov nenamernega sproščanja mikroplastike v okolje. Razvijajo se v različnih fazah življenjskega cikla tekstila. Poskušali se bomo lotiti oblikovanja izdelkov, izboljšanja proizvodnih procesov, predpranja v industrijskih proizvodnih obratih, označevanja in promocije inovativnih materialov. Kot taka bo imela neposredne učinke na tekstilno industrijo in trg.
- Glede strupenih snovi je Bruselj odobril časovni načrt za prepoved kemičnih snovi v Evropski uniji. Okoljevarstveniki so pozdravili ta seznam, za katerega ocenjujejo, da bi lahko prizadel skoraj 12.000 snovi. Ali vključitev na ta seznam pomeni popolno prepoved?
-Vključitev na pot omejevanja REACH pomeni, da bo ta snov v prihodnjih letih prepovedana ali omejena. Želimo pospešiti uvedbo omejitev za te zelo škodljive kemikalije in se premakniti naprej na naši poti do okolja brez strupenih snovi, kar bomo storili z omejevanjem celotnih skupin, kot je obljubljeno v strategiji Čiste kemikalije 2020 za trajnost. Komisija je pripravila časovni načrt, s katerim bo nekaterim od teh najbolj škodljivih snovi dala prednost za skupinske omejitve.
"Če Španija ne bo ravnala v skladu s sodbo o Doñani, bo Komisija ukrepala"
Evropski komisar je odločil o dveh najnujnejših okoljskih vprašanjih, ki jih ima Španija trenutno, Doñani in Mar Menor. "Ta območja niso le dom ogroženih vrst, je pojasnil, ampak so tudi ključna za shranjevanje CO2 v boju proti podnebnim spremembam. Kmetijski pritiski držijo obe območji na robu prepada. Komisija je globoko zaskrbljena zaradi nedavnih načrtov, ki povečujejo netrajnostne ravni črpanja vode, kar bi lahko imelo škodljive učinke na ekosisteme. Španskim oblastem smo poslali pismo, da bi izrazili te pomisleke in jih pozvali, naj čim prej uporabijo celoten obseg ukrepov, potrebnih za popolno uskladitev s sodbo Sodišča EU. Nasprotno, Komisija je poskušala hitro uporabiti vsa razpoložljiva sredstva za zagotovitev izvršitve te kazni. Kar zadeva Mar Menor, mora Španija sprejeti dodatne ukrepe za preprečitev evtrofikacije v regiji, da bi dosegla cilje direktive o nitratih»
