Nemška Bundesliga že desetletja obstaja kot primer trajnostnega modela trgovanja. Ker 90 % svojih zvezdniških igralcev prihaja iz lastnih akademij moštev in več kot polovica teh igralcev se izobražuje v visokozmogljivih centrih nemškega izobraževalnega sistema, je svojo dobičkonosnost temeljila na poceni vstopnicah, polnih stadionih in podpisih. comedos: demokratizacijo nogometa.
Ni Messija ali Ronalda, nemška konkurenca je napihnila prsi s številnimi, kot so Thomas Müller, Mario Götze ali Manuel Neuer, tudi z zmožnostjo prebujanja svojih posebnih strasti. Nemški navijači so se brez sramu hvalili s "pravim nogometom", ki so ga primerjali z nogometom na podlagi čekovnih knjižic
milijonarski zapisi.
Tam je bila Bundesliga, ko je prejela pomembno opozorilo, leta 2000, ko je ekipa izpadla z evropskega prvenstva brez zmage v solo tekmi. Nekaj je bilo narobe. Nemška nogometna zveza se je s pritiskom odzvala z novimi ukrepi z uvedbo in namestitvijo profesionalnih trenerjev v mladinske akademije, kar je omogočilo, da so se razmere popravile vse do SP 2006, od tam pa se je padec vse bolj krepil in zdi se, da je pandemija dala končnico. dotaknite se tega načina poslušanja nogometa. Zaradi koronavirusa je Bundesliga izgubila približno 1.300 milijonov evrov, kar je za njene poslovne številke veliko več kot za druge evropske lige. Poleg tega, ko so bili stadioni spet odprti za javnost, se številni navijači niso vrnili na igrišče. Zdi se, da dolgčas ubija drugi cenjeni poslovni model.
15 odstotkov mest na stadionih je še vedno zapuščenih
Kljub še vedno veljavnim omejitvam zmogljivosti je 15 odstotkov mest, postavljenih na nemških stadionih, še vedno zapuščenih. Med nemškimi navijači je postalo celo modno priznati, da so razočarani, in pokazati svojo odmaknjenost od čudovite igre.
Druga evropska tekmovanja so vedno trpela zaradi koronavirusa, a še naprej imajo podporo navijačev. Prihodki britanske premier lige so na primer glede na poročilo Deloitte iz lanskega junija upadli za 13 odstotkov na 5.226 milijonov evrov, a je z evropskim prvenstvom ponovno pridobila polno zmogljivost, saj je na tribunah zbralo do 60.000 gledalcev. Wembley.
"Popoln finančni vpliv pandemije je zaznamoval čas, ko so se navijači v velikem številu vrnili na stadione in sposobnost klubov, da ohranijo in razvijajo svoje poslovne odnose"
"Popoln finančni vpliv pandemije je zaznamoval trenutek, ko so se navijači v velikem številu vrnili na stadione in sposobnost klubov, da ohranijo in razvijajo svoje poslovne odnose, v času, ko se spreminjajo tudi številni sektorji," je pojasnil. Dan Jones, partner in direktor športa pri Deoittu.
Drug dejavnik britanskega okrevanja je bila nedvomno odločitev, sprejeta maja. Prevladalo je stališče vlade Združenega kraljestva, da zagotovi več sredstev za ekipe nižjih divizij v zameno za pooblastilo za podaljšanje televizijskih pogodb s Sky, BT Sport in Amazonom iz sezone 2022–2023 na sezono 2024–2025.
20 klubov angleške prve lige je nižjim ligam namenilo 116 milijonov evrov, kar dodaja 163, ki ustrezajo "solidarnemu plačilu" vsake sezone, mehanizem, ki malim omogoča, da ostanejo na trgu prestopov. To je način, na katerega Premier League izenačuje od zgoraj, Bundesliga pa je še vedno odločena, da bo izenačila od spodaj in celo grozi, da bo svojo politiko razširila na preostalo Evropo.
nadzor zaposlenih
Nova bundesligaška Donata Hopfen želi zdaj omejiti plače profesionalcem. »Nogomet bi si naredil uslugo, če bi uredili plače igralcev,« pravi in utemeljuje svoj predlog, »saj bi to okrepilo enake možnosti znotraj Evrope.« »Morda smo tekmeci, vendar imamo skupne interese glede ključnih točk. In politiko v Evropi bi morala zanimati tudi poštena konkurenca na skupnem trgu,« dodaja.
Hopfen priznava, da "zahvaljujoč zvezdniškim igralcem ljudje gredo na stadion, kupujejo majice ali se naročijo na plačljivi TV kanal, slišim pa tudi, da se plače teh igralcev gibljejo v razsežnostih, ki jih je težko slišati." Priznava, da je "kakršenkoli ukrep, ki nam prinaša denar, zdaj za nas primeren in ga ne bi smeli vnaprej izključiti", na vprašanje, ali si zamisli superpokal z ekipami iz Savdske Arabije, kot je tisti s španskimi ekipami, ampak za zdaj se bo osredotočil na premikanje zemlje pod nogami najbogatejših ekip. "Že ob prevzemu funkcije v začetku leta sem rekel, da zame ni svetih krav," je dejal in se ozrel na Bayern München.
reforma lige
Drugi razlog, zakaj nemški navijači izgubijo zanimanje, je po Hopfenovi diagnozi ta, da vedno zmaga ista ekipa. Od leta 2013 je Bayern München osvojil 9 zaporednih pokalov in je na poti do desetega. Če je bil v času Garyja Linekerja nogomet sestavljen iz "enajst proti enajstim in na koncu zmaga Nemčija", se število igralcev od takrat ni spremenilo, zdaj pa vedno zmagajo tisti iz Münchna. Da bi to prilagodili, je Bundesliga predlagala reformo prvenstva, da bo njen cilj uničil hegemonijo Bayerna, ki bo imel koristi od odstopa od te poteze. Uveljavljena formula je, da ob koncu sezone naslov oporekajo štirje najboljši, bodisi v ligi z eno tekmo bodisi z dvema polfinalama in enim finalom.
Predsednik upravnega odbora Bayerna Oliver Kahn je izjavil, da je klub odprt za vsako strategijo, ki bi pripomogla k povečanju navdušenja lige. "Zanimivo se mi zdi trezno razpravljati o novih modelih, Bundesligi s polfinali in finalu, ki bi prinesel dramo in spodbudil navijače," je izjavil.
Večina klubov pa je proti temu predlogu, sodeč po zvoku 'Kicker'. Sovražniki novega formata so trdili, da bi prihodek, ki bi ga ustvarile televizijske pravice, bolj koristil velikim klubom in bi odprl vrzel z majhnimi. Christian Seigert je celo govoril o "kulturnem zlomu".
Bayernov častni predsednik Uli Hoeness je eden tistih, ki ostro govori proti temu, kar imenuje "proti Bayernov zakon". »To je smešno, to nima nobene zveze s čustvi. V Budesligi mora biti po 34 tekmah prvak tisti, ki je šel s svojo ekipo na debelo,« pravi. Hoeness pa nima odgovora za nezadovoljstvo generacije tisočletja z nogometom, ki je še en dejavnik bankrota, ki ni edinstven za nemško ligo.
»Nogomet mora poznati in upoštevati želje in pogoje mladih navijačev. Če tega ne stori, tvega, da izgubi generacijo navijačev in pade v finančni vakuum,« pravi Florian Follert, športni ekonomist na Univerzi Schloss Seeburg, »na koncu bi to lahko ogrozilo celoten poslovni model. «.
generacijska menjava
Zdi se, da generaciji Alfa in Z, mladostnikom in mladostnikom, ki naj bi v prihodnjih desetletjih polnili tribune, ni namena stopiti na igrišče. Rüdiger Maas, strokovnjak za generacijo Z na Inštitutu za raziskave generacije, je potrdil, da se kanon vrednot mladih še slabše ujema z današnjim nogometom in opozarja, da se bo gospodarska katastrofa pokazala čez deset let.
"Ko današnji 50- ali 60-letni navijači ne bodo več hodili na stadion, upokojitve ne bo, če se bomo držali okusov in hobijev naslednje generacije." Maas o nogometu govori kot o eni izmed »modernih tradicij« in nogometno igro uvršča v kategorijo »statičnih dogodkov«, ki za generacijo Z in Alpha niso več zanimivi. Tekme so predolge, sam nogomet je prepočasen in ni dovolj digitalne interakcije. Florian Follert je dodal: "Danes imajo otroci in mladi manj prostega časa za nogomet in so nagnjeni k aktivnim igram ali pasivnemu uživanju."
Po raziskavi Allensbacha je 22,7 milijona Nemcev še vedno "zelo navdušenih" nad nogometom. Vendar je 28 milijonov Nemcev, ki jih "malo ali sploh ne zanima" tako imenovani nacionalni šport, tri milijone več kot leta 2017. Študija medijske agencije Carat iz leta 2019 je pokazala, da sta, tudi pred pandemijo, več kot dva -tretjine mladih med 15. in 23. letom se »malo ali nič zanimajo« za nogomet. In med tistimi, ki spremljajo ekipo, jih je le 38 % odšlo na igrišče.
Sezone 'duhov' so to situacijo le še poslabšale, a Nemčija se še naprej upira nogometu zvezd. "Smo na točki, ko moramo imeti resno razpravo. Quo vadis, nemški nogomet?« opozarja Karl-Heinz Rummenigge, »Priporočam, da pogledate onstran naših meja, na primer v Anglijo. V Nemčiji smo se že dolgo trudili, da bi nekatere stvari preselili, a to neizogibno vodi v težave, tako na nacionalni kot mednarodni ravni."
