Komaj 72 ur po tem, ko je vlada dala na mizo svoj šokantni načrt, da bi omejila gibanje cen in ublažila njegov vpliv na gospodinjstva in podjetja, se je ABC posvetoval z dvajsetimi strokovnjaki, da bi izvedel njihove predloge za znižanje inflacije. Narejajo manj znižanja davkov, zmanjšanja nebistvene javne porabe in širokega dohodkovnega pakta, ki v sporazumu ne nadzoruje plač, ampak dosega tudi javne plače in celo pokojnine.
Za Gregoria Izquierda ima vlada prostor za zmerno inflacijo. »Najvišja prioriteta ne more biti druga kot izogibanje spiralam
cen in plač, kar bi lahko pripomoglo k dogovoru med socialnimi subjekti, ki bi se morali izogniti kakršni koli vrsti indeksacije. Na tem mestu zagotavlja, da bi lahko večja intenzivnost proračunske konsolidacije z večjo učinkovitostjo javne porabe vplivala tudi na blaženje inflacije.
Juan E. Iranzo, direktor ArmadatA
"Davke na energetske surovine je treba znižati"
Juan Iranzo jasno tri ukrepe za takojšnjo uporabo za zadrževanje CPI. Zagovarja "znižanje DDV na zemeljski plin, začasno odpravo davkov na električno energijo in znižanje davkov na ogljikovodike." Po potrebi tudi spremenite sistem za izračun reguliranih cen električne energije.
José Ignacio Conde-Ruiz, namestnik direktorja Fedee
"V najemno pogodbo vključiti pokojnine"
Profesor José Ignacio Conde-Ruiz poudarja, da je glavni ukrep, ki bi zajel eskalacijo cen, "ločitev cene plina od električne energije" in "poskus ustaviti kanale, po katerih se energetski šoki prenašajo na blago" . Poudarja tudi, da bi bilo v izogib spirali cen in plač "treba ukiniti plače in poslovne marže v dohodkovni pogodbi in celo pokojnine".
Juan Fernando Robles, profesor financ na CEF
"Zmanjšanje zamud pri delu bi bil način za sprostitev dohodka"
Juan Fernando Robles zagovarja kirurško znižanje davkov: "Skušati bi morali znižati davke na tiste izdelke, ki so bolj inflacijski in imajo visoko davčno breme, kot sta električna energija in goriva." Prav tako predlaga zmanjšanje zadržkov za delo, da se sprosti dohodek, kar bi preprečilo zmanjšanje realnega razpoložljivega dohodka. "Če dohodka ne bomo sprostili, da bi ga lahko odslej usmerili v potrošnjo, se bomo letos znašli z zelo skromno rastjo in v krizi," poudarja.
Antonio Madera, mlajši analitik pri EhiFinance
"Zaščitite dohodek družin in podjetij"
Prednostna naloga tega ekonomista mora biti zaščita dohodka družin in podjetij, da bi se izognili spirali cen in plač, ki ohranja inflacijsko epizodo. "Kako? Z mešanico znižanj posrednih in posebnih davkov, katerih učinkovitost pri varovanju dohodka je akreditirana in ustvarjajo manj izkrivljanj kot neposredni davki, ter neposredno pomočjo najbolj ranljivim gospodinjstvom in podjetjem.
María Jesús Fernández, analitika Funcasa
"Najučinkovitejša stvar je ločiti ceno plina od električne energije"
"Edina stvar, ki jo je res mogoče storiti za zajezitev inflacije, je ločiti ceno plina od cene električne energije in ravno to je vlada glede tega manj natančna," je potožila višja ekonomistka Funcasa María Jesús Fernández. Ekonomist je skeptičen glede učinkovitosti znižanja goriva za 20 centov za zadrževanje dviga CPI in meni, da bi bilo dobro doseči dogovor na ravni uprave in socialnih agentov, da bi omejili subvencije plač, poslovne ugodnosti. in rast javnega sektorja, vključno s pokojninami.
Raúl Mínguez, analitik španske zbornice
"Dohodkovni pakt je ključnega pomena za zajezitev inflacije"
Za direktorja Študijske službe Španske zbornice je najvišji ukrep dohodkovna pogodba, ki preprečuje pojav sekundarnih učinkov. "Govorimo o širokem dohodkovnem paktu: tistem, ki zajema delavce v zasebnem sektorju, pa tudi javne uslužbence in celo pokojnine, ki zagotavlja zaščito minimalnih pokojnin."
Mercedes Pizarro, direktorica gospodarstva kroga podjetnikov
"Zmanjšajte davke, a tudi zmanjšate javno porabo"
Direktor za gospodarstvo Círculo de Empresarios meni, da je glede na kontekst ključno znižanje davkov, vendar ga "mora spremljati zmanjšanje neproduktivne javne porabe, ki vsaj kompenzira porast potrošnje in zasebnih naložb in se izogne povečanju porabe, ki bi lahko pritiskalo na povpraševanje in cene«. Verjel je, da je cenovna intervencija, ki jo je zagovarjala vlada, "omejevala svobodo gospodarskih subjektov pri učinkoviti izbiri."
Fernando Castelló, profesor na ESIC
"Odgovor na krizo ni omejevanje cen"
Ekonomist in profesor na ESIC-u Fernando Castelló ne verjame v vladni recept za boj proti inflaciji, saj "na dolgi rok nadzor cen na koncu povzroči večji dvig cen določenega blaga ali storitev." Castelló meni, da v trenutnih razmerah "obstaja latentna nevarnost stagflacije."
Alicia Coronil, glavna analitika pri Singular Bank
"Nižji prispevki in davek od dohodkov pravnih oseb"
»Sprejete so bile odločitve gospodarske politike, ki so povečale fiskalni pritisk na podjetja. Če ne želimo izgubiti konkurenčnosti z državami, kot so Francija, Italija ali Nemčija, bi morala vlada znižati prispevke za socialno varnost in davek od dohodkov pravnih oseb. Alicia Coronil zagovarja oblikovanje proračuna na nič, ki omejuje javne račune odvečnih izdatkov in odpravlja pokojnine iz IPC.
Javier Santacruz, ekonomist
"Uniči vse davčne stopnje"
»Uvesti je treba dezinflatorne ukrepe, kot je začasno in lokalizirano znižanje posrednih davkov, deflacioniranje vseh davčnih stopenj, da se ponovno vzpostavi sposobnost države, da dodatno zmanjša kupno moč; in izvesti strukturne reforme, ki povečujejo konkurenco v proizvodnih sektorjih,« pravi Santacruz.
Valentín Pich, predsednik Sveta ekonomistov
"Dohodkovna pogodba mora vključevati pokojnine"
Iz Generalnega sveta španskih ekonomistov se Valentín Pich zavzema za "selektivno znižanje posrednih davkov", kot so to že storile države, kot sta Italija ali Švedska. Poleg tega se zagovarja, da hipotetični dohodkovni pakt "vključuje tudi upokojence in javno upravo" ter "bodi zelo pozoren" na monetarno politiko Evropske centralne banke (ECB).
Juan de Lucio, profesor na Univerzi v Alcalá
"Izboljšati moramo konkurenčnost in produktivnost podjetij"
Profesor in raziskovalec zagotavlja, da bo vsak začasno uporabljen ukrep z umikom izgubil učinek. Tako zagovarja srednjeročni načrt »izboljševanja konkurenčnosti in produktivnosti podjetij«.
Màxim Ventura in Ricard Murillo, ekonomista pri Caixabank Research
"ECB mora nadzorovati pričakovanja"
Trdi, da se izogiba "samodejnim mehanizmom indeksacije", ki bi bili še bolj vztrajni "inflacijski pritiski in bi izgubili našo konkurenčnost." Zagovarjajo se, da mora Evropska centralna banka delovati "v trendnih merilih inflacije in predvsem v obvladovanju pričakovanj". "Potrebna bo najemna pogodba." sklenil.
Miguel Cardoso, ekonomist pri BBVA Research
"Potrebna bo žrtev vseh"
Glavni ekonomist za Španijo pri BBVA Research Miguel Cardoso meni, da so ukrepi, namenjeni spodbujanju povpraševanja, malo "priporočljivi", kot je subvencija za gorivo, in se zavzema za "transparenten in del socialnega dialoga" dohodkovni pakt. In tudi poziva k soglasju: "Vsi agenti se morajo zavedati, da bo za obvladovanje inflacije v prihodnjih mesecih potrebna žrtvovanje s strani vseh".
Almudena Semur, ekonomistka
"Dohodek potrošnikov je treba ohraniti"
Ekonomistka Almudena Semur nasprotuje splošni uporabi znižanja davkov, vendar ta strokovnjak vidi optimalno zamrznitev nekaterih od njih za ohranitev potrošnje. "Ne bi smeli narediti napake, če bi povečali zbiranje, saj se postopoma umika notranje povpraševanje," opozarja.
José María Romero, analitik ekonomske ekipe
"Začasno in selektivno znižanje davka"
"Osnova za nadzor inflacijske spirale je sidro pričakovanj," je dejal José María Romero, ki je podvomil o doslednosti zahteve, ki je zdaj pogodba o dohodku po navadi SMI in pokojninah, indeksiranih na CPI. Glede cen sliši, da bi bilo "začasno in selektivno znižanje davkov" učinkovitejše od intervencionistične politike vlade.
Pedro Aznar, profesor ekonomije na Esadeju
"Potrebna je večja prizadevanja vlade"
Priznava, da je najemna pogodba lahko »učinkovit ukrep«, skuša popraviti stroške zaradi inflacije. Poleg tega profesor ekonomije na Esadeju Pedro Aznar vidi "prostor za znižanje davkov, ki kompenzirajo zvišanje cen, morda ne na splošno, ampak v specifičnih izdelkih, pri čemer je potrebna večja prizadevanja vlade."
Miguel Ángel Bernal, član Bernal & Sanz Bujanda
"Ne smemo subvencionirati, ampak znižati davke"
Miguel Ángel Bernal je poudaril, da je treba glede na situacijo znižati davke, pri čemer zavrača zamisel o dajanju subvencij in ne zniževanju davkov. In poudariti dolžnost zmanjšanja "pretmerne" javne porabe. Zagotavlja, da so splošni proračuni s tem CPI že »moker papir«.
Massimo Cermelli, profesor na Deusto
"Okrepiti konkurenco med podjetji"
Ta profesor zagovarja posege na trge, najboljša možnost bi bila spodbujanje in spodbujanje notranje konkurence med podjetji. "Razrušiti določene monopole, če je konkurenca med podjetji zavrnjena, da bi se odločila za posredovanje." Zagotavlja, da je treba "iskati dolgoročne rešitve za probleme, ki izhajajo iz inflacije, in ključno je najti rešitve, ki čim manj obremenjujejo javne račune, sprejeti reforme, ki presegajo volilne kontingence političnih formacij. Zdaj je bolj kot kdaj koli prej potrebno sodelovanje in odgovornost države."
