Znanost se spreminja, kar je nezaslišano, pravi zarzuela, toda sto dvajset let je minilo in ABC je še vedno na kiosku: gotovo obstaja Bog. To je stoletje in pol zgodb in razprav, ki se ga zdaj spominjamo s serijo pogovorov, v katerih veliki kolumnisti te hiše sedijo v Círculo de Bellas Artes v Madridu in se pogovarjajo o vsem, kar je njihova stvar: osvetljevanje zapletati z besedami. Carlos Aganzo, direktor fundacije Vocento, je predstavil serijo pogovorov, ki jih je vodil Ángel Antonio Herrera. Prvi protagonisti? Rosa Belmonte, José F. Peláez in Pedro García Cuartango.
Ángel Antonio Herrera je prvi prevzel besedo, da bi v ring poslal prvo pesem. "Kolumnist je oseba, ki jo časopis plača, da pove, kar hoče ... Kako pa se izbere tema?" »Stolpci so vzeti iz česar koli, iz tega, kar tam zunaj ukradeš. Osnovno je brati časopise. Stolpce dobivam tudi od nakupovanja na tržnici,« je začel Belmonte. »Ko napišeš pet ali šest kolumn na teden, že živiš v kolumni, ne moreš videti ničesar (serije, dela, karkoli), ne da bi videl kolumno. To je nekoliko obsojajoče, ne morete uživati ničesar v svoji čistosti,« je dodal Peláez. Kvartango, svobodni in filozofski verz, je odprl polje. »V španski kolumnistiki zdaj zaznavam težnjo po begu pred političnimi temami in kolumnistom po ustvarjanju prostora za osebno intimo. Nihče si ne izbira, kaj bo pisal, pisanje je pomembnejše od lastne osebnosti. "Smo neke vrste medij."
Dejanskost sebe
Belmonte je zapisal, da je Camba vse to že naredil. »Obstaja splošna resničnost in prava dejanskost, dejanskost jaza. Skoraj vsi stari mojstri so rekli, da je politika kolumnistova plemenita tema. "Zdaj je bolj odprto, kajne?" je predlagal Herrera. "Razumem, da me plačujejo za razmišljanje o trenutnih dogodkih, kar je veliko več kot politika," je odgovoril Peláez. »Stolpci se dvigajo iz lastne perspektive in iz strukture. Drama kolumnistov je v tem, da govorimo o vsem, vemo pa zelo malo stvari. Kolumna vam daje to, da ponuja elemente brez primere v viziji resničnosti,« je dodal Cuartango.
Seveda je prišel čas za pogovor o Twitterju in njegovem vplivu na svobodo izražanja. »To je zelo staro. Pla je rekel, da se s pisanjem postavljaš na steber. In Manuel Alcántara je napisal članek in šel pred enega od falangistov v uredništvu, da bi ga pretepel,« je zapisal Belmonte. Gledano tako, Twitter ni tako velik posel. Kolumnist je nato citiral Kiplinga: »Neuspeh in zmagoslavje sta dva sleparja. Ne moreš biti zaslepljen z eno ali drugo stvarjo. "Moraš napisati, kar hočeš napisati, seveda z malo pozornosti." Peláez je rekel, da je treba misliti na bralca, vendar ga spoštovati kot inteligentno bitje. Dodal je: "Strahopetni kolumnist je kot strahopetni bikoborec, šel je na napačno mesto."
»Kolumnist – pravi Cuartango – mora pisati proti svetu. Živimo v tiraniji politične korektnosti, v redakcijah pa tiranija Chartbeata, ki meri občinstvo v realnem času. To te na koncu ubije kot kolumnista.« In zadevo uredil: "Ljudem ni treba več k psihoanalitikom, dovolj je, da na družbenih omrežjih žalijo kolumnista."
vpliv
»Ali kolumnizem še vpliva?« je vprašal moderator. »Voltaire je rekel, da nima vpliva niti v svoji ulici. In Manuel Alcántara je rekel, da je pisanje kolumn kot pljuvanje v morje,« je dejal Belmonte, preden je izjavil, kaj je vplivalo na njegove nedavne misli. Cuartango je bil bolj pesimističen: »Novinarstvo je izgubilo velik vpliv, s tem pa tudi kolumnizem. Časopisi so obroben izdelek in onesnaženi z družbenimi omrežji.« V tem smislu, poudarjeno, je bila potisnjena v polarizacijo, v sektaštvo. »Daje se mi vtis, da so časopisi postali kontaminirani s sektaštvom političnega življenja, časopis pa bi moral biti antiteza temu. Poleg tega bralec zelo pritiska na tovrstno novinarstvo: zelo težko se je upreti tem pritiskom. Menim, da je tisk danes slabši kot v času tranzicije, ampak zato, ker je prodaja v zadnjih petnajstih letih padla za okoli 80 odstotkov.
Na koncu so govorili o aktualnih zadevah: Belmonte je kritiziral zakon o zgodovinskem spominu, Cuartango je obžaloval lahkotnost, s katero vlada vodi pogovor (Doñana itd.), Peláez pa je omenil poraz "trans zakona". A to že lahko preberete v njihovih kolumnah.
