NASLEDNJE
Pri Zvezi združenj ločenih in ločenih žensk, združenju Ženske za zdravje in ADDAS, Združenju za pozornost spolno napadenim ženskam (izvirnik v katalonščini je Associació d'Atenció a Dones Agredides Sexualment) jih podpira več kot trideset let. pomoči ženskam v ranljivih situacijah. Zlorabljeni, posiljeni, utrpeli so incest, prisilne poroke ali pohabljanje. Skupna jim je preteklost in skoraj enaka, zelo zamegljena bližnja prihodnost: trije dajejo glas nezadovoljstvu neštetih družbenih subjektov, ki obsojajo prenos subvencioniranih sredstev prek dvojne tranše dohodnine in davka od dohodkov pravnih oseb. Gre za tako imenovani enotni 0.7, ki ga upravlja država preko Sekretariata za socialne pravice in avtonomij v razmerju 80-20 % in ki razdeljuje pomoč za vzdrževanje solidarnostnih subjektov.
"Če ne delite ideologije Podemosa, obe ministrstvi (za enakost in socialne pravice) dajeta prednost drugim skupinam in njihovim platformam v škodo pionirjev in z najdaljšo zgodovino v Španiji, vendar daleč od njihovih idej," pravi ABC Soledad Muruaga, predsednica organizacije Women for Health.
Sredstva so prvič v zgodovini vseh španskih vlad prispela s skoraj polletno zamudo. Zavodi za socialno pomoč jih prejemajo od maja in še vedno so tisti, ki ustrezajo letu 2021. Ko država odpre ovojnico z obvestilom, Ana María Pérez del Campo, predsednica Zveze ločenih in razvezanih žensk, obsodi ta medij. 'zadušitev 71% manj prispevka'.
Ana Maria Perez del Campo – GUILLERMO NAVARRO
Muruaga ga je ratificiral. Prejela je 85.000 od 250.000 evrov, ki so ji omogočili ohranitev treh programov okrevanja in psihološke oskrbe žensk v občutljivem položaju. »To je 70 % manj. Najslabše je, da je denarja več kot druga leta, kljub temu pa smo številni subjekti, ki smo se znašli v tej resni situaciji.
Da je v proračunu predviden večji znesek, je potrdila platforma za tretji sektor: »V zadnjem razpisu za 0.7 % leta 2021 je bilo na splošno ugotovljeno izboljšanje sistema. Po drugi strani je bilo financiranih 65 % prijavljenih programov (na prejšnjem razpisu 56 %). Prav tako raste povprečna stopnja pokritosti pri financiranju projektov na 31 % (10 odstotnih točk več kot v 2020). Je pa povpraševanje (227 milijonov evrov) večkrat večje od prestopa”. Nadaljuje: »Po drugi strani pa ugotavljamo, da se v zadnjih letih povprečni strošek na program znižuje. Vendar pa ob upoštevanju večjega števila programov in predvsem povečanja sredstev za razdelitev ugotavljamo, da je povprečni strošek na program narasel na 87.300 evrov, kar je približno 28.400 evrov več kot leto prej.« Viri s te platforme potrjujejo, da nakopičena zamuda spravlja številne subjekte v težave.
Posledice 'hachaza'
Po 'hachazu' je Mujeres para la Salud prisiljen, potem ko je odpustil tri delavce, zapustiti svoj sedež na aveniji Alfonsa XIII v Madridu in najeti majhne prostore na ulici Colombia v prestolnici. S prejetim od prodaje premoženja Muruaga vizualizira, da bodo "naslednja 2-3 leta preživeli po najboljših močeh." Ker je drugače »veliko teh žensk zapuščenih«, je protestirala.
Pérez del Campo ne skriva globoke jeze do ministric Ione Belarra in Irene Montero, ki ju je zaradi njune 'queer' politike proti feminizmu večkrat javno osramotil. »Ravno tisti, ki si upajo, da branijo ženske, ki jih je pretepelo nasilje na podlagi spola, so prerezali pipo do pionirskih institucij, medtem ko v zadnjih dneh vidimo, kako je Španija polna trupel zaradi seksističnih zločinov. Ni naključje, sistem ne deluje in te stvari se dogajajo, ko je ženska obrambna stopnja znižana. Poleg nas, ki jih pazimo, nas utopijo”.
Njegov primer je paradigmatičen. Po desetih letih upravljanja in največjega in prvega centra v državi za obnovitev celovite oskrbe žensk in otrok, ki so žrtve nasilja na podlagi spola, in skrivanje njegove lokacije, da je ne bi razkrili agresorjem, je ta teden madridski mestni svet sprejel javno objavil lokacijo kraja (s čimer je storil resno nepremišljenost) kot klic na pomoč zaradi pomanjkanja virov. "Njena kontinuiteta je v nevarnosti," je opozoril konzistorij, ki je dodal, da je prvič po letu 1990 in po pomoči 700 ženskam in 800 mladoletnim tako bistvena feministična služba "v resni nevarnosti izginotja" po odločitvi vlade. "Nasilje traja, storitve pa so bistvenega pomena," je mestni svet izzval Podemosova ministrstva.
Zgodovinska feministka Pérez del Campo se upira. Nočem niti slišati o slovesu. »Trenutno imamo notri 50 družin, 42 žensk. Ne moremo jih izpustiti. Tako bomo nadaljevali,« zatrjuje in se zahvaljuje delavcem centra, ki so bili štiri mesece brez plače. »Madridska skupnost nam je dala 60.000 evrov in to v roku. Znesek, ki smo ga zdaj dobili od države, je smešen za vzdrževanje kadra psihologov, vzgojiteljev, socialnih delavcev in pravne službe. Ti 'ljudje' so predlagali zaprtje centra [sporočilo vijoličnim ministrom], vendar vas spominjam, da volijo ženske. To je lov."
Prvo zavetišče za trpinčene ženske v državi, odprto od leta 1990 v madridski občini – G. NAVARRO
V tretjem primeru, ADDAS, je tarča njihove jeze Generalitat de Catalunya in sprevrženi sistem: "To je institucionalno nasilje", vznemirja Gloria Escudero, koordinatorka pionirskega združenja za pomoč spolno napadenim ženskam v tej avtonomiji. Iz rok so vzeli kalkulator, ker vidijo resno grožnjo svojemu preživetju. "Nimamo likvidnosti," je zatrdil Escudero, potem ko je prejel 12.000 evrov od mestnega sveta Barcelone in 5.000 od sveta province za vzdrževanje in najem sedeža za eno leto. Zaradi "tehnične" napake so bili izključeni iz javnih prispevkov skupnosti-države. »Sistem je zastavljen tako, da ne deluje, storitve mora opravljati v preteklosti, na slepo, ne da bi sploh dobil pomoč iz prejšnjega leta. Gre za kronično težavo, ki jo je letos še poslabšala prevelika zamuda,« priznava za ta časnik. Trenutno, letos junija in po 30 letih neprekinjenega dela, so "vsi delavci šli na ERTE", se pritožuje.
»Psihološko in pravno spremljanje 350 žrtev medijskega spolnega nasilja vsako leto zahteva več denarja. Prvič imamo ljudi na čakalni listi in osem posiljenih žensk, ki jim zdaj ne moremo pomagati,« joka.
