Baskijska vlada osmim zapornikom ETA, vključno z zgodovinskim vodjo 'Fitija', podeli polovično svobodo

Manj kot štiri mesece po tem, ko je izvršni organ Sánchez zaključil prenos pooblastil za zapornike na Euskadi, je baskovska vlada podelila prvih osem tretjih stopenj prav toliko zapornikom ETA. Med upravičenci je bil eden od zgodovinskih voditeljev teroristične skupine José María Arregi Erostarbe, alias 'Fiti', ki je bil obsojen za kazniva dejanja terorizma in umora. Bilo je na začetku pokala ETA, ki se je zgodil leta 1992 v policijski operaciji v Bidartu (Francija), ki je obglavila organizacijo ETA in pomenila začetek njenega propadanja.

Združenje žrtev terorizma (AVT) je objavilo, da bo to zahtevalo državno tožilstvo višjega sodišča, ki pregleduje te tretje stopnje, ki jih je 'Fitiju' in sedmim drugim zapornikom ETA podelila baskovska vlada.

Nekdanji vodja ETA José María Arregi Erostarbe, alias "Fiti"Nekdanji vodja ETA José María Arregi Erostarbe, alias 'Fiti'

Tretja stopnja zapora predpostavlja v praksi režim polsvobode. Njegovo popuščanje tem osmim zapornikom ETA je razkrila Europa Press, ki se sklicuje na vire, ki so seznanjeni s temi spisi. Baskijska vlada je 1. oktobra lani dejansko prevzela upravljanje baskovskih zaporov. To je bila zgodovinska potrditev baskovskega nacionalizma, ki je bila nazadnje uveljavljena v okviru sporazumov, sklenjenih z izvršnim organom PSOE in United We Can.

Isti viri so navedli, da so baskovske oblasti hkrati, ko je dala zeleno luč tretji stopnji za teh osem zapornikov ETA, zanikale napredovanje še 26 zapornikov iz tolpe.

Odkar je prevzela vodenje baskovskih zaporov, je vlada, ki ji predseduje Íñigo Urkullu (PNV), odobrila spremembo stopnje zapora za približno 150 zapornikov, vendar nobeden od njih ni bil iz ETA. Osem, ki jim je bil zdaj dodeljen, je prvih, ki imajo koristi od teh ukrepov, ki jih upravlja Euskadi Executive.

Arregi Erostarbe, 'Fiti', je najbolj znan od osmih, ki jim je bil podeljen ta režim polsvobode. Star je 75 let in je bil premeščen v zapor v San Sebastiánu, potem ko je bil sprejet v zapor v Alicanteju in Asturiji. Zaradi kaznivih dejanj terorizma in več umorov je bil obsojen na 30 let zapora. Junija 2019 je odslužil tri četrtine kazni in je sprejel zakonitost zapora, priznal povzročeno bolečino in pisno izrazil zavrnitev uporabe nasilja z zavezo, da bo plačal civilno odgovornost. Leta 2018 je po razpadu skupine napisal pismo, v katerem je žrtve prosil za odpuščanje.

Še en od upravičencev do teh tretjih stopenj, ki jih je podelila baskovska vlada, je Mikel Arrieta Llopis. Premestili so ga iz zapora Soria de Martutene v San Sebastiánu. Rojen 10. septembra 1960 v prestolnici Gipuzkoan, je stopil v zapor 19. januarja 2000 in prestaja nabrano kazen 30 let zaradi kaznivih dejanj umora, poskusov, sprejema in nezakonite uporabe motornega vozila. Julija 2020 je odslužil tri četrtine kazni.

Arrieta je plačeval svojo civilno odgovornost, zahteval zakonitost zapora, zavračal nasilje in pošiljal pisma, v katerih je izkazoval spoštovanje do bolečine žrtev svojih zločinov.

Trenutno v Euskadiju prestaja kazen 84 zapornikov teroristične organizacije, od katerih bosta ta dva poleg še šestih – z manj hudimi obsodbami – po vselitvi odšla na polsvobodni režim, ki se kesa izkazujeta z individualiziranimi pismi.