NASLEDNJE
Po srečanju med Joejem Bidenom in partnerji Atlantskega zavezništva je Atlantsko zavezništvo prvič v svoji zgodovini aktiviralo svoje odzivne sile, zbirko kopenskih, pomorskih, zračnih enot in poveljstev za posebne operacije, ki se lahko hitro razporedijo. Zavezniki so po ponovnem srečanju, ki je potekalo prek videokonference, opozorili, da je "mir na evropski celini popolnoma uničen", čeprav nimajo letal za pošiljanje vojakov v Ukrajino, ki se brani.
Natov vrhovni poveljnik zavezniških sil, ameriški general Tod Wolters, je aktiviral svoje odzivne sile, ki jih je zdaj mogoče razporediti v obrambo članic. Predsednik Biden je jasno povedal, da se ameriške enote napotijo v vzhodno Evropo, da bi pomagale krepiti države Nata, in ne za vstop v Ukrajino, ki ni članica.
Bela hiša je zelo pripravljena na naslednje poteze Rusije. Predsednik Biden ima v zbornici še vedno vrsto sankcij, vključno s tistimi, ki veljajo neposredno za Vladimirja Putina, da začne invazijo. V Washingtonu je severnoameriška uprava zavrnila možnost, da se je Kremelj odzval na sankcije proti napadom.
Po tem srečanju z Natom je Biden 40 minut po telefonu govoril z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim, ki je v Kijevu in je zahodne partnerje prosil za več vojaške pomoči. Oba voditelja nista govorila od začetka invazije.
Biden se je udeležil nujnega sestanka Nata, da bi se skliceval na 4. člen Washingtonske pogodbe, ki dovoljuje posvetovanja, kadar se vsaj en partner boji za svojo ozemeljsko celovitost, politično neodvisnost ali varnost. V pozneje izdani izjavi sta partnerja, ki sta se jima kot gostu pridružila Finska in Švedska, dejala, da je "mir na evropski celini porušen."
Po mnenju partnerjev: »Odločitev predsednika Putina za napad na Ukrajino je strašna strateška napaka, za katero bo Rusija v prihodnjih letih plačevala visoko ceno, tako gospodarsko kot politično. Proti Rusiji so bile že uvedene obsežne sankcije brez primere. Nato bo še naprej tesno sodeloval z ustreznimi zainteresiranimi stranmi in drugimi mednarodnimi organizacijami, vključno z EU.
Vojaki v Nemčijo
Pentagon je pripravljen zavidati dodatnih 7.000 vojakov v Nemčiji za krepitev obrambe Nata, je v četrtek napovedal Biden, nekaj ur po začetku ruskega napada. Ti vojaki se pridružijo 7.000 drugim, ki so bili v zadnjih tednih poslani v države Nata, vključno s sosedami Ukrajine, ki se bojijo, da bi Putin lahko naslednjič usmeril svoje sile proti njim. Vstopile so tudi ZDA. Na baltskih postajah in na Natovem boku so bila v Evropi nameščena bojna letala F-35 in 32 jurišnih helikopterjev Apache.
Proti Rusiji obstajata dve glavni sankcije, ki jih je Biden preučil in jih trenutno še ni odobril: proti Putinu in njegovi družini ter za izgon te države iz Swifta, visokovarnega bančnega sistema, ki povezuje na tisoče finančnih institucij po vsem svetu. Predsednik je zavrnil več podrobnosti o tej zavrnitvi v svojih javnih nastopih med to krizo, a po mnenju njegovega namestnika svetovalca za nacionalno varnost Daleepa Singha bi bila uporaba najstrožjih sankcij, ki so bile na voljo ZDA na začetku invazije, kontraproduktivna.
"Če bi sprožili celoten paket finančnih sankcij za preventivne ukrepe, bi se po mojem mnenju lahko zgodilo nekaj stvari. Prvič, predsednik Putin bi lahko rekel, da ne mislimo resno z diplomacijo, da se ne trudimo v dobri veri, da bi dosegli mir,« je dejal Singh. »Drugič, to bi lahko videli kot nadomestljivo ceno. Z drugimi besedami, Putin bi lahko mislil, da je že plačal celotno ceno, ki jo je moral plačati.
