Maroko je potrdil 23 mrtvih pri skoku na ograjo v Melilli, medtem ko več nevladnih organizacij številko dviguje na 37

Jorge NavasNASLEDNJEmariano alonsoNASLEDNJE

Uradno število žrtev v množičnem poskusu vstopa v Melillo v severnem Maroku znaša 23, glede na posodobljeno bilanco, ki so jo v soboto zvečer objavile lokalne maroške oblasti. "Umrlo je pet migrantov, s čimer je bilo skupno 23 mrtvih," je za AFP povedal vir iz oblasti province Nador in pojasnil, da je "18 migrantov in pripadnik varnostnih sil ostalo pod zdravniškim nadzorom." Prejšnja uradna bilanca je bila 18 mrtvih. Več nevladnih organizacij število izginulih povišuje na 37.

Predsednik vlade Pedro Sánchez se je to soboto izrekel o napadu migrantov na ograjo Melilla. Če je v petek v primerjavi v Bruslju po Evropskem svetu omenjal "izjemno sodelovanje Maroka", se je tokrat tako silovitemu omenjanju izrecno izognil, a znova pohvalil Rabata.

"Prav tako želim spomniti, da je maroška žandarmerija delala v koordinaciji z državnimi varnostnimi silami in korpusom, da bi odvrnila ta napad," je odgovoril na vprašanja medijev na tiskovni konferenci po izrednem Svetu ministrov, ki je potekal to soboto.

Predsednik vlade govori o "napadu na ozemeljsko celovitost naše države" in ugotavlja, da "če je kdo odgovoren za vse, kar se zdi, da se je zgodilo na tej meji, so to mafije, ki trgujejo z ljudmi." Izvršni direktor je znova izkazal svojo solidarnost s pripadniki policije in civilne garde, ki so posredovali v avtonomnem mestu, in poudaril "izjemno delo, ki so ga opravili". Po podatkih vladne delegacije v Melilli je bilo do 49 agentov civilne garde ranjenih "zaradi tega nasilnega in organiziranega napada", ki ga je videl, je poudaril Sánchez.

Nekateri iz predsednika pojasnjujejo, da niso prepričali niti Podemosa, ki se je zaradi te zadeve vrnil na soočenje s partnerjem v vladi. Vijoličasta formacija se je odzvala z zahtevo po "takojšnji in neodvisni" preiskavi Evropske unije (EU) o dogajanju od petka v dolini Melilla.

Stranka, ki jo vodi tudi minister za socialne pravice Ione Belarra, kaže neposredno na vlado, katere del je, in zagotavlja, da so to krizo povzročili Sánchezovi sporazumi o migracijah z Marokom, državo, ki "sistematično spoštuje človekove pravice". do We Can.

ne pozabi na saharo

Vijoličasti izkoristijo priložnost, da znova odkrito kritizirajo nedavni dogovor med Pedrom Sánchezom in Marokom o obnovitvi odnosov med državama, saj so se poslabšali zaradi epizod, kot je sporno bivanje v Španiji vodje fronte Polisario Brahima Galija. – ki ga ima Maroko za enega svojih glavnih sovražnikov –, ali ogromen napad na ograjo Ceute maja 2021, kot trdijo maroške oblasti.

Ključni element v novih odnosih med Madridom in Rabatom je bila odločitev Pedra Sáncheza, da spremeni – nenadoma in nepričakovano – zgodovinsko stališče Španije glede saharskega konflikta, da ga uskladi s tezami Maroka, kar je še eno od vprašanj, v katerih PSOE in United We Can diametralno ne strinjam.

Zato stranka, ki jo vodita ministra Belarra in Irene Montero, izkoristi to, kar se je ta konec tedna zgodilo v Melilli, da ponovno zavrne ta sporazum z Rabatom in obtoži PSOE in Sáncheza, da sta "prekoračila mednarodno pravo in med drugim uporabljala pravice ljudstvo Saharawi. Podemos zaključi svojo kritiko z zagotovilom, da "uporabe človekovih pravic in ljudi ni mogoče dovoliti niti kot pogajalsko sredstvo niti kot merilo pritiska in prisile", v jasni aluziji na novo stališče španske vlade.

Podobno kot Podemos so različne nevladne organizacije izjavile, da se je ta poskus napada na ograjo v Melilli zmanjšal zaradi dolgotrajnega števila smrtnih žrtev. V prvi bilanci istega petka so maroške oblasti poročale o petih pogrešanih priseljencih podsaharskega porekla. Tisto noč je številko povišal na 18. Zdaj pa na 23.

Pokojni priseljenci pa bi lahko bili stari že 37, piše v skupni izjavi Maroškega združenja za človekove pravice (AMDH), ATTAC Maroko, Združenja za pomoč migrantom v ranljivem položaju, Hoje brez meja in Kolektiva podsaharskih skupnosti. v Maroku.

Lahko bi bilo še več, saj bi se 37 mrtvim pridružila še dva žandarja maroške policije, ki bi po mnenju teh nevladnih organizacij, kritičnih do te države, izgubila življenje, ko bi poskušala zajeziti ofenzivo 2.000 podsaharcev, ki so na Petek sta se odpravila proti dolini Melilla z maroške strani. Vendar Rabat zanika, da sta bila ta dva žandarja ubita, in trdi, da je uradno število pogrešanih priseljencev polovično in okoli 80 ranjenih.

lahko bi bilo več

Vsekakor se lahko stanje smrti v naslednjih urah in dneh spreminja, nobena vladna agencija ne vztraja, da se bo število žrtev "povečalo", zlasti zaradi "pomanjkanja hitre pozornosti poškodovanim priseljencem" med napad na ograjo in spopadi z maroško policijo. Zato te skupine od maroških oblasti zahtevajo identifikacijo in vrnitev trupel družinam umrlih Podsaharcev.

Poleg tega je ena od skupin podpisnikov te skupne izjave, AMDH, objavila videoposnetek, v katerem se številni imigranti pojavljajo v priporu maroške policije, medtem ko ostajajo gneče na tleh. Mnogi od njih z očitnimi znaki bolečine, drugi pa so nepokretni, kar je povzročilo različne odzive proti Maroku.

Omenjene nevladne organizacije v skupni izjavi postavljajo tudi druge zahteve, ne le do Maroka, ampak tudi do Španije. Obe državi pozivata, naj "nemudoma začneta neodvisno sodno preiskavo za razjasnitev te človeške tragedije". In zahtevajo, da se enako naredi »na mednarodni ravni«, v skladu s tem, kar lahko zahtevamo od EU.

Teh pet skupin sovpada z vijoličnimi, tako da vse, kar se je zgodilo, uokvirjajo v to, kar imenujejo "neuspeh politik priseljevanja". In obsojajo nedavni dogovor med vlado, ki ji predseduje Pedro Sánchez, in Marokom, po katerem te organizacije obsojajo, da so se dejanja obeh držav proti priseljencem, ki so poskušali priti v Evropo prek Maroka in Španije, "pomnožila".

Pristranskost in demagogija

Škofovska konferenca naše države se je o tej migracijski krizi opredelila tudi z izjavo z naslovom Nič več umiranja na mejah, v kateri španska Cerkev upa, »da bodo pristojni organi prispevali k razjasnitvi dejstev in sprejeli ustrezne ukrepe, da bi se ne ponovijo«.

Škofje poudarjajo "resnost" teh incidentov in poudarjajo, da se ne zgodijo prvič, ampak da "se pridružijo drugim v preteklosti tako v Ceuti kot v Melilli", s prebivalci katerih sočustvujejo zaradi " zaskrbljenost", da so ti dogodki nastali v dveh avtonomnih mestih.

Skratka, škofovska konferenca opozarja, da priseljenci »niso 'napadalci', so le ljudje, ki želijo priti v Evropo, bežijo« pred vojnami, lakoto, sušo in drugimi dramami, ki pustošijo njihove izvorne države v Afriki. Sporočilo, s katerim so španske škofe spodbudili k "glasovanju strankarske in demagoške uporabe kompleksnega izziva migracij".