NASLEDNJE
NASLEDNJE
Da bi zaustavila stopnjevanje napetosti v Ukrajini, sta francoski predsednik Emmanuel Macron in nemški kancler Olaf Scholz v ponedeljek odpotovala v Moskvo in Washington, kjer sta se srečala s svojimi kolegi, predsednikom ZDA Joejem. Biden in ruski predsednik Vladimir Putin. Ta srečanja simbolizirajo evropski boj za rešitev konflikta, ki neposredno ogroža celino, s pogajanji z dvema ključnima sogovornikoma za dosego njegovega konca.
Ruski predsednik Vladimir Putin in njegov angleški kolega Emmanuel Macron se že več kot tri ure sestajata v Kremlju in poskušata razvozlati ukrajinsko krizo. Srečanje je prisrčno, neposredna, ki sedita za več kot pet metrov dolgo mizo, da bi se izognili okužbi, sta bila po imenu in spomnila, da je Macronov trenutni obisk v Rusiji potekal na dan, ko je 30. obletnica podpis velikega dvostranskega sporazuma po razpadu Sovjetske zveze.
Pariz priznava, da je Rusija naslednica ZSSR.
"Ne bo varnosti ali stabilnosti, če se Evropejci ne bodo branili, pa tudi če ne bodo sposobni najti skupne rešitve z vsemi svojimi sosedi, vključno z Rusi," je dejal Macron.
Takoj ko se je srečanje začelo, je prva stvar, ki jo je Macron danes povedal Putinu, da zaupa "začetku deeskalacije" v Ukrajini, da "začetek kolektivnega ustvarjanja koristnega odziva za Rusijo in preostalo Evropo", ki odpravlja nevarnost vojne in vzpostavlja "elemente zaupanja, stabilnosti, predvidljivosti za ves svet".
Po presoji francoskega predsednika "ne bo varnosti ali stabilnosti, če se Evropejci ne bodo mogli braniti, pa tudi če ne bodo sposobni najti skupne rešitve z vsemi svojimi sosedi, vključno z Rusi. Moja prednostna naloga je zdaj vprašanje Ukrajine in dialog z Rusijo o deeskalaciji in iskanju političnih pogojev, ki nam bodo omogočili premagovanje krize." »Napredovati moramo na podlagi sporazumov iz Minska in se vrniti k težkemu dialogu, ki zahteva napredovanje na zadnje strani. Na ta način se bomo lahko izognili povečanju napetosti v Evropi," je poudaril Macron.
Washington prosi za podpis
Ameriški predsednik Joe Biden je v ponedeljek pritisnil na novo nemško kanclerko, naj pokaže večjo odločnost v skupnih opozorilih evropskih partnerjev Rusiji ob morebitni invaziji na Ukrajino. Predvsem pa se mora predsednik ZDA nujno dogovoriti o ostrih sankcijah proti Putinu in njegovim partnerjem v primeru vojne. To je prvi obisk Olafa Scholza v Beli hiši, tam je produkcija v okviru tega, kar je sama nemška veleposlanica v Washingtonu v zaupni depeši, poslani prejšnji mesec v Berlin, opisala kot splošen občutek v prestolnici ZDA, da "Nemčija ne bo zaupati.
Scholz se je sestal z Bidenom v Beli hiši – EO
Biden je Scholza sprejel v Ovalni pisarni na dvostransko srečanje in pred mediji povedal, kaj pričakuje. "To ni nič pametnega, toda Nemčija je ena od najbližjih ameriških partneric in so sodelovali, da bi "odvrnili Rusijo od agresije v Evropi." Scholz se je strinjal in izjavil, da je pripravljen na "boj proti ruski agresiji v Ukrajini".
Pred tem obiskom je nemška obrambna ministrica Christine Lambrecht napovedala, da bo nemška vojska povečala svojo prisotnost v Litvi s 350 vojaki. "Krepimo svoj prispevek k Natovemu vzhodnemu boku in našim partnerjem v zavezništvu pošiljamo jasen signal odločenosti," je dejal minister Lambrecht med obiskom vojaškega vadbenega tabora v Münstru, je iz Berlina poročala Rosalía Sánchez. Okoli 500 nemških vojakov je v Litvi, državi, ki meji na Kaliningrad in Belorusijo in je del Nata od leta 2004. Nemčija je redno sodelovala tudi pri nadzoru zračnega prostora Nata v baltskih državah in v Romuniji. Biden je prejšnji teden odobril mobilizacijo 3.000 ameriških vojakov v Nemčiji, na Poljskem in v Romuniji.
