NASLEDNJE
mučeni Abdul Khalil Shahir, rojen v Kašmirju (Pakistan) pred 31 leti, se ne ujema z opisom pisatelja Chucka Palahniuka, ko je dejal, da je "mučenje mučenje in ponižanje ponižanje le, če se človek odloči trpeti". Khalil ni izbral ničesar. Osí: izognili so se talibanski represiji, ko so ga aretirali, ker je bilo "bodisi umreti pri poskusu bega ali od njihovih rok", domnevamo, po pol leta.
Niti on niti njegovih 479 kolegov iz tajne policije odstavljene afganistanske vlade se nista odločila za ugrabitev. Morda je bila njegova kvota osebne odločitve predaja brez obotavljanja za državo, ki leži potopljena v "peklenski genocid, kjer, če govoriš slabo, ti odrežejo
jezika, ženska je razbitina, manj kot prazen kos papirja; in kjer na tisoče državljanov izgine vsak dan in se ne zdijo ne mrtvi ne živi,« vpije. Vse nekdanje uradnike odstavljene vlade so poleti ujeli, vklenili in pobili pred Khalilovimi očmi v skritem gozdu dve uri od prestolnice.
To mu je uspelo uresničiti na begu s koso, ki mu je označevala vrat. Njegova zgodba je vredna fikcije, prežeta z ekonomsko prisilo, zasedami in grožnjami. Da bi povedal svoj pobeg v ABC, uporablja afganistanski farsi, jezik, ki ga govori zelo malo v Španiji, pri prevodu katerega pomaga María, poročena z Afganistanom 22 let.
Oba opazujeta potek države, ki se odmika od Korana; Sovražijo talibansko manihejsko uporabo islamske vere. "Naj jih nihče ne identificira," je razglasil. Trenutno je afganistanska skupnost, ki je poosebljala predzadnji vojni eksodus – 1.250 ljudi je v Španiji – obupno priča izbruhu konflikta, ki ga je sprožila Rusija. Obstajajo razlogi za vrnitev. Najbolj očitno, da "fokusa ne smemo ločiti od tega, kar se dogaja za zaprtimi vrati, saj v Afganistanu ni več prič, prebivalstvo pa masakrirajo na slepo, v temi sveta," pravi policist. "Mi, ki govorimo farsi in paštu, smo mrtvi," ponazarja.
"Rusija ne želi zadušiti svoje groze, temveč razširiti svojo moč," pravi Khalil
Drugič, zaradi govoric, ki do njega prihajajo iz zavezniških frakcij prejšnjega izvršnega odbora o jasni harmoniji, ki jo Putin plete s talibani. "Rusija ne želi zadušiti svoje groze, ampak raje ohraniti ozemlje takšno, kot je danes, in razširiti svojo moč." Trojica želi skupaj s Kitajsko zavzeti celotno Azijo, opozarja Khalil, in brez dvoma, da se bodo talibani, ki sta jih na novo oborožila Al Kaida in Pakistan, "postavili v službo Rusiji". Komaj vzdržuje komunikacijo z družinskim članom. To je skrito. »Drugi so imeli slabšo srečo in so to zimo poginili zaradi pomanjkanja lesa za preživetje. Zadušitev je absolutna." Prosi, naj ne pozabimo na civiliste, obsojene na ostracizem in revščino.
Njemu, njegovi ženi in sinu so se odprla nebesa, ker je bil njegov stric prevajalec za špansko vojsko. Vojaki so jim rešili življenje z vzklikom "vrata!" (Južna vrata letališča Kabul, kjer so bile razporejene naše sile). Seveda je moral pred potnim listom na Zahod za seboj pustiti še eno nočno moro na letališče, pri čemer se je izogibal "jurišnim postojankam vsakih petnajst metrov". Ob prihodu je pripomnil: »Španska vojska je z mano ravnala kot v mojem življenju. Iz Kabula smo leteli v Madrid, nato v Valencio, in ko je Rdeči križ rekel, da gremo na Balearske otoke, smo se uprli. O evropski geografiji nismo vedeli nič in smo mislili, da nas deportirajo v Afriko,« še vedno nekoliko sumljivo pove. Z roko v roki z organizacijo si prizadeva za učenje španščine in v znak hvaležnosti ponudi delo za veleposlaništvo ali vlado tukaj. Ve vse, kar je treba vedeti o varnosti in vojaški strategiji. In se odloči: "Zdaj je moja država Španija in bi se predal, da jo zaščitim."
