Pravo združenj

Kaj je združenje?

Združenje se imenuje združevanje ljudi ali entitet s skupnim namenom. Obstajajo različne vrste združenj, ki so odvisne od namena, ki se jim pridruži. Vendar pa v Pravno področje, za združenja so značilne skupine ljudi, katerih cilj je izvajanje določene skupne kolektivne dejavnosti, pri čemer so njihovi člani na demokratičen način združeni, so neprofitna in neodvisna od katere koli organizacije ali politične stranke, podjetja ali organizacije .

Kadar je skupina ljudi organizirana za izvajanje določene kolektivne nepridobitne dejavnosti, vendar je pravna oseba, naj bi šlo za "Neprofitno združenje", s pomočjo katerih je mogoče pridobiti pravice in s tem obveznosti, se s to vrsto združenja vzpostavi razlikovanje med premoženjem združenja in premoženjem pridruženih oseb. Med drugimi značilnostmi te vrste združenj so:

  • Možnost popolnoma demokratičnega delovanja.
  • Neodvisnost od drugih organizacij.

Kateri zakoni urejajo ustanavljanje združenj?

Glede tega zakona o ustavi združenj je treba upoštevati, da imajo vsi ljudje pravico do svobodnega združevanja, da bi dosegli zakonite namene. Zato mora biti pri ustanavljanju združenj in ustanovitvi ustrezne organizacije in delovanja istih to izvedeno v skladu z ustavo določenimi parametri, v zakonskih sporazumih in v preostalih, ki jih predvideva pravni sistem.

Katere so temeljne značilnosti združenj?

V različnih združenjih obstaja vrsta posebnih norm, ki jih ustanovi združenje v skladu s prilagoditvijo organskega zakona, zadolženega za urejanje temeljne pravice do združevanja. In poleg tega ima ta ekološki zakon dopolnilno naravo, kar pomeni, da v primerih, ko pravila niso urejena v posebnih pravilih, ampak če bo ekološki zakon urejen s tem, kar je v njem določeno. In ob upoštevanju določb organske zakonodaje morajo združenja predstaviti nekatere temeljne značilnosti, ki bi bile spodaj navedene:

  1. Najmanjše število ljudi, ki morajo vključevati pravna združenja, mora biti najmanj tri (3) osebe.
  2. Upoštevati morajo cilje in / ali dejavnosti, ki jih je treba izvajati znotraj združenja, ki morajo biti skupne narave.
  3. Delovanje znotraj združenja mora biti popolnoma demokratično.
  4. Motiv dobička ne sme biti.

V točki 4) prejšnjega odstavka je obravnavana odsotnost profitnih motivov, kar pomeni, da koristi ali letni gospodarski presežki ne morejo biti razdeljeni med različne partnerje, dovoljene pa so naslednje točke:

  • Konec leta imate lahko gospodarske presežke, kar je na splošno zaželeno, saj trajnost združenja ni ogrožena.
  • V okviru združenja sklenite pogodbe o zaposlitvi, ki jih lahko sestavljajo partnerji in člani upravnega odbora, razen če statut določa drugače.
  • Lahko se izvajajo gospodarske dejavnosti, ki ustvarjajo gospodarske presežke za združenje. Te presežke je treba ponovno investirati v izpolnjevanje ciljev, ki jih je postavilo združenje.
  • Partnerji morajo biti sposobni ravnati v skladu s subjektom in ne smejo imeti omejene sposobnosti pripadnosti združenju v zvezi s sodno obsodbo ali kakšnim pravilom, na primer v primeru vojske in sodnikov. Kadar je eden od partnerjev mladoletnik (ker je to dovoljeno), to sposobnost zagotovijo starši ali zakoniti zastopniki, saj je mladoletnik pravno nesposoben.

Kateri so temeljni organi združenja?

Organi, ki sestavljajo zakone združenja, so posebej dva:

  1. Državni organi: znan kot "skupščine članov".
  2. Predstavniški organi: Na splošno so imenovani izmed članov istega združenja (upravnega organa) in se imenuje "upravni odbor", čeprav so lahko znani pod drugimi imeni, kot so: izvršni odbor, vladni odbor, vladna skupina, upravni odbor itd.

Kljub dejstvu, da je znotraj združenja vzpostavljena svoboda združevanja, lahko ustanovi druge notranje organe, prek katerih se lahko dodajo nekatere funkcije, kot so delovni odbori, nadzorni in / ali revizijski organi, za boljše delovanje združenja.

Katere so temeljne značilnosti, ki jih mora izpolnjevati Generalna skupščina združenja?

Generalna skupščina je ustanovljena kot organ, v katerem je vzpostavljena suverenost združenja in je sestavljen iz vseh partnerjev, njegove temeljne značilnosti pa so naslednje:

  • Vsaj enkrat na leto se morajo redno sestajati, da odobrijo zaključne račune za leto, ki se konča, in preučijo proračun za leto, ki se začne.
  • Klici morajo potekati izredno, kadar je potrebna sprememba podzakonskih aktov in vsega, kar je v njih predvideno.
  • Partnerji bodo sami določili statut in obliko sprejemanja sklepov o konstituiranju skupščine z zahtevano sklepčnostjo. Če se zgodi, da zakon ne ureja zakonov, zakon o združenjih določa naslednje pogoje:
  • Da mora biti sklepčnost tretjina sodelavcev.
  • Dogovore, določene na skupščinah, bo sprejela kvalificirana večina prisotnih ali zastopanih ljudi, v tem primeru mora biti pritrdilnih glasov večina v primerjavi z negativnimi. To pomeni, da je treba pozitivne glasove preseči za polovico, predvideni dogovori bodo sporazumi o prenehanju združenja, spremembi statuta, razpolaganju ali odtujitvi premoženja in plačilih članov predstavniškega telesa.

Kako deluje upravni odbor v okviru združenja v skladu z uveljavljenim zakonom?

Upravni odbor je predstavniško telo, ki je odgovorno za izvajanje postopkov v združenju skupščin, zato se bodo njegove pristojnosti na splošno razširile na vsa lastna dejanja, ki prispevajo k namenu združenja, pod pogojem, da to storijo. v skladu s statutom ne zahteva izrecnega pooblastila Generalne skupščine.

Zato bo delovanje predstavniškega telesa odvisno od tega, kaj je določeno v statutu, če le ni v nasprotju z zakonom, vzpostavljenim v skladu z 11. členom organskega zakona 1/2002 z dne 22. marca, ki ureja pravico do združevanja, ki vključuje naslednje:

[…] 4. Tam bo predstavniško telo, ki bo upravljalo in zastopalo interese združenja v skladu z določbami in navodili Generalne skupščine. Del predstavniškega telesa so lahko samo sodelavci.

Bistvene zahteve za članstvo v predstavniških organih združenja, ne glede na to, kar je določeno v njihovih statutih, so: polnoletnost, polna uporaba državljanskih pravic in neobstoj razlogov za nezdružljivost v veljavni zakonodaji.

Kakšno je delovanje združenja?

Kar zadeva delovanje združenja, mora biti to popolnoma demokratično, kar na splošno pomeni skupščino z vrsto posebnih značilnosti za različna združenja, ki so določena glede na velikost skupščine njegovih partnerjev. , vrsta ljudi, ki jo sestavljajo, glede na namen subjekta in na splošno, prilagajanje potrebam, ki jih zahteva združenje.

Po drugi strani pa je pomembno razumeti, da so vsi partnerji v združenju v bistvu enaki, zato lahko v združenju obstajajo različne vrste pripadnosti, vsaka s svojimi dolžnostmi in pravicami. V tem primeru lahko častni člani imajo glas, ne pa tudi glas v posameznih skupščinah.

Kakšna je veljavna zakonodaja v skupščinah?

Združenje upravlja več Posebni zakoni. Nekatera od teh pravil so razmeroma stara in kratka.

Med temi zakoni so Organski zakon 1/2002 z dne 22. maja, ki ureja pravico do združevanja, na dopolnilni osnovi. Kjer izpostavlja, tiste ekstremne razmere, ki jih zakoni notranjega reda morda ne urejajo, in če je tako, bodo veljale za to, kar je določeno v organskem zakonu.

V zelo posebnih primerih, na primer tistih, ki se nanašajo na poklicna ali poslovna združenja, je treba upoštevati, da je treba ravnati s posebnim zakonom in organskim pravom.

Po drugi strani pa obstajajo tudi zakoni, ki so splošne narave in se uporabljajo za subjekte, katerih temeljni obseg delovanja je omejen na eno samostojno skupnost. Avtonomna skupnost se nanaša na skupnost, ki je v ta namen sprejela zakone, kar se ni zgodilo v vseh drugih skupnostih.

Iz tega razloga lahko ustrezno materialno zakonodajo, ki velja za neprofitna združenja, razdelimo v tri oddelke, ki so podrobno opisani spodaj: 

  1. DRŽAVNI PREDPISI.

  • Organski zakon 1/2002 z dne 22. marca, ki ureja pravico do združevanja.
  • Kraljevi odlok 1740/2003 z dne 19. decembra o postopkih, povezanih z javnimi komunalnimi združenji.
  • Kraljevi odlok 949/2015 z dne 23. oktobra o odobritvi Pravilnika o nacionalnem registru združenj.

  1. REGIONALNI PREDPISI

Andaluzija:

  • Zakon 4/2006 z dne 23. junija o združenjih Andaluzije (BOJA št. 126, z dne 3. julija; BOE št. 185, z dne 4. avgusta).

Kanarski otoki:

  • Zakon 4/2003 z dne 28. februarja o združenjih Kanarskih otokov (BOE št. 78, z dne 1. aprila).

Katalonija:

  • Zakon 4/2008 z dne 24. aprila tretje knjige Civilnega zakonika Katalonije o pravnih osebah (BOE št. 131 z dne 30. maja).

Valencijska skupnost:

  • Zakon 14/2008 z dne 18. novembra o združenjih Valencijske skupnosti (DOCV št. 5900, z dne 25. novembra; BOE št. 294, z dne 6. decembra).

Baskija:

  • Zakon 7/2007 z dne 22. junija o združenjih Baskije (BOPV št. 134 ZK, z dne 12. julija; BOE št. 250, z dne 17. oktobra 2011).
  • Odlok 146/2008 z dne 29. julija o odobritvi Pravilnika o gospodarskih javnih službah in njihovem protektoratu (BOPV št. 162 ZK, z dne 27. avgusta).

  1. POSEBNA PRAVILA.

Mladinska združenja:

  • Kraljevi odlok 397/1988 z dne 22. aprila, ki ureja registracijo mladinskih združenj

Študentska združenja:

  • Člen 7 organskega zakona 8/1985 o pravici do izobraževanja
  • Kraljevi odlok 1532/1986, ki ureja študentska združenja.

Univerzitetna študentska združenja:

  • Člen 46.2.g organskega zakona 6/2001 z dne 21. decembra o univerzah.
  • V zadevah, ki niso bile predvidene v prejšnji zakonodaji, se moramo sklicevati na odlok 2248/1968 o študentskih združenjih in ukaz z dne 9. novembra 1968 o pravilih za registracijo študentskih zvez.

Športna društva:

  • Zakon 10/1990 z dne 15. oktobra o športu.

Združenja očetov in mater:

  • Člen 5 organskega zakona 8/1985 z dne 3. julija, ki ureja pravico do izobraževanja.
  • Kraljevi odlok 1533/1986 z dne 11. julija, ki ureja združenja staršev študentov.

Združenja potrošnikov in uporabnikov:

  • Kraljevski zakonski odlok 1/2007 z dne 16. novembra, ki potrjuje revidirano besedilo Splošnega zakona o obrambi potrošnikov in uporabnikov ter drugih dopolnilnih zakonov.

Poslovna in poklicna združenja:

  • Zakon 19/1977 z dne 1. aprila o ureditvi pravice do sindikalnih združenj.
  • Kraljevi odlok 873/1977 z dne 22. aprila o deponiranju statuta organizacij, ustanovljenih pod zaščito zakona 19/1977, ki ureja pravico sindikalnega združevanja.

Dopolnilna zakonodaja:

  • Zakon 13/1999 z dne 29. aprila o sodelovanju za razvoj skupnosti Madrid
  • Zakon 45/2015 z dne 14. oktobra o prostovoljstvu (po vsej državi)
  • Zakon 23/1998 z dne 7. julija o mednarodnem razvojnem sodelovanju
Mogoče vas zanima: