Kaj je sporno-upravna pristojnost?
Sporno-upravna pristojnost (LJCA) je veja sodne oblasti, ki je zadolžena za poznavanje in nadzor vseh postopkov, povezanih z uporabo zakona, torej tisti, ki se nanaša na normativni sklop, namenjen nadzoru zakonitosti v zvezi z upravnim postopkom in podrejanjem te dejavnosti namenom, ki to upravičujejo, pa tudi pozornosti vseh tistih upravnih virov, ki nasprotujejo sklepom uprave, za katere menijo, da so nepravični.
Zato je sodna pristojnost za upravne spore ustanovljena z namenom presoje upravnih sporov in sporov, ki se pojavljajo v zvezi z dejavnostjo javnih subjektov in tistih zasebnikov, ki so odgovorni za izvajanje različnih notranjih funkcij različnih organov, ki ustrezajo državi. .
Glede na države se lahko del pravosodja ujema, kot je primer v Španiji, ali pa pripada tudi visokemu upravnemu organu, na splošno državnemu svetu, kot v primeru Francije.
Kako je predstavljena sporna upravna pristojnost in kakšna so njena dejanja?
V sporni upravni pristojnosti državo zastopa predvsem upravni organ, pri njegovem delovanju v zvezi s posamezniki pa se izvajata dve vrsti dejanj, in sicer:
- Akti o upravljanju: Ali so tista dejanja, pri katerih država deluje kot pravna oseba kot subjekt zasebnega prava, lahko ta dejanja prek sklepanja sporazumov ali pogodb. Upravni organ je podrejen sodstvu, tako kot pri posameznikih.
- Akti oblasti: To so tista dejanja, ki jih država izvrši prek organa, to je dejanja, ki jih je mogoče izvesti "Poveljevanje, prepoved, dovoljenje ali sankcioniranje". V teh primerih za oblast velja samo zakon, le da lahko z uporabljenimi dejanji škoduje političnim ali državljanskim pravicam posameznikov, takrat pa bi dejanje samo postalo nezakonito ali zlorabno dejanje in zato torej to bi bilo predmet zahtevka.
Trditev posameznika glede nezakonitih ali zlorab organov uprave pred sodno oblastjo je tisto, kar je znano kot "Upravni spor". Takrat je povzeto, da gre za spor med upravnim organom (državo) s posamezniki.
Kateri zakoni urejajo sporno upravno pristojnost?
Sodni nadzor nad zakoni in predpisi, ki jih je ustvarila javna uprava v Španiji, je zagotovljen s členom 106.1 španske ustave.
Ta člen 106.1 španske ustave določa, da lahko "sodišča" nadzorujejo regulativno moč in s tem zakonitost, ki ustreza upravnemu postopku, ter njegovo predložitev namenom, ki to upravičujejo.
V skladu z zakonom 29/1998 z dne 13. julija, ki ureja sporno-upravno sodno pristojnost, v 1. členu navaja, da so sodišča pristojna za sodno-upravni red in da morajo zato poznati terjatve, ki izhajajo v zvezi z delovanjem ustreznih javnih uprav, za katere velja upravno pravo, glede na splošne določbe nižjega ranga od zakona in tudi z zakonodajnim zakonom, kadar so te presežene glede na omejitve delegacije.
Kdo sestavlja javno upravo?
V skladu s 2. členom zakona št. 29/1998 z dne 13. julija, ki ureja sporno-upravno pristojnost, bodo učinki javne uprave razumeli naslednje:
- Generalna državna uprava.
- Uprave avtonomnih skupnosti.
- Subjekti, ki sestavljajo lokalno upravo
- Subjekti javnega prava, ki so odvisni ali povezani z državo, avtonomnimi skupnostmi ali lokalnimi entitetami.
Kdo je sestavni del Sporno-upravne sodne odredbe?
Sestavljajo ga naslednja telesa:
- Sporno-upravna sodišča.
- Sodišča osrednjega pravdno-upravnega sodišča.
- Sporno-upravni senati višjih sodišč.
- Sporno-upravni senat državnega sodišča.
- Sporna senata. Upravnik vrhovnega sodišča.
Katere pristojnosti ustrezajo sodno-upravnim sodiščem?
Pristojnost sodno-upravnih sodišč, ki so sodišča za eno osebo, je naslednja:
- Pritožba sporno-upravnega tipa, ki je povezana z jurisdikcijskim varstvom temeljnih pravic, urejenimi elementi in odločitvami o odškodninah, ki so prihajale v zvezi z akti vlade ali svetov guvernerjev avtonomnih skupnosti, ne glede na to, ali naravo teh dejanj.
- Ustrezne upravne pogodbe in akti priprave in oddaje drugih pogodb, za katere velja zakonodaja javnih naročil o javnih naročilih.
- Glede zakonov in določb o družbah javnega prava, sprejetih pri izvajanju javnih funkcij.
- Kaj ustreza upravnim aktom nadzora ali nadzora, ki jih narekuje uprava, ki podeli dovoljenja, glede na tiste, ki jih narekujejo koncesionarji javnih služb, ki pomenijo izvrševanje upravnih pooblastil, ki so jim dodeljena.
- Patrimonialna odgovornost javnih uprav, ne glede na naravo dejavnosti ali vrsto razmerja, ki iz nje izhaja, ker je zaradi tega ni mogoče tožiti pred ukazi civilne ali socialne pristojnosti.
- In vse druge zadeve, ki so povezane ali jih zakon izrecno pripisuje.
Katera dejanja so znotraj sodne pristojnosti izključena?
Naslednja vprašanja so izključena iz sodnega reda:
- Tisti, ki so pripisani civilnim, kazenskim in socialnim sodnim nalogam, četudi so povezani z ustrezno dejavnostjo javne uprave.
- Glede sporno-upravne vojaške pritožbe.
- Glede sporov o pristojnosti med sodišči in zadevno javno upravo ter o navzkrižjih pristojnosti, ki nastanejo med organi iste uprave.
Kakšni so roki za vložitev pritožbe?
Roki za vložitev pravdno-upravne pritožbe so naslednji:
- Izrecna dejanja: To sta dva (2) meseca po dnevu po objavi ustrezne izpodbijane določbe ali obvestilu ali objavi akta, s katerim se mora končati upravni postopek, če je izrecno.
- Domnevna dejanja: imenovane upravne tišine, pri katerih se šteje šest (6), ki se štejejo za prosilca in druge možne zainteresirane strani. Od naslednjega dne za vse tiste, ki v skladu s svojimi posebnimi predpisi nastanejo predpostavljeni upravni akt.
Omeniti velja, da je celotno ustavno sodišče (TC) v sodbi z dne 10. aprila 2014 jasno ugotovilo, da ko uprava zavrne zahtevo posameznika zaradi upravnega molka, ni roka za vložitev pritožbe pred upravna pristojnost.
Sporno-upravna pritožba zaradi dejanskega stanja.
V posebnem primeru, v katerem je pravdna pritožba dejansko usmerjena zoper tožbo, bo ustrezno obdobje za ta postopek 10 dni, natančneje od dneva, ki sledi koncu obdobja, določenega v 30. členu, v katerem je je določil, da lahko zainteresirana stranka pripravi zahtevo za vršilca dolžnosti uprave, s čimer pokaže njeno prenehanje.
Če nasprotno obvestilo ni bilo oblikovano ali se ga ni udeležilo v desetih (10) dneh po predložitvi zahteve, se lahko neposredno sproži sodno-upravna pritožba, če je tako, da ni bilo nobene zahteve, rok bo trideset (30) dni od dneva, ko se je upravni postopek dejansko začel.
