Legitimacija v sodnih postopkih predelovalnih podjetij · Pravne novice

Člen 3 zakona 3/2009 z dne 3. aprila o strukturnih spremembah trgovskih družb določa, da s preoblikovanjem družba sprejme drugo vrsto, pri čemer ohrani svojo pravno osebnost. Z drugimi besedami, ni spremembe njene osebnosti, ki bi vplivala na njeno aktivno ali pasivno legitimacijo v sodnem postopku, in da je družba prevzela drugačen družbeni tip, pri čemer je ohranila svojo osebnost.

V skladu z navedenim, ko se omenjeno preoblikovanje zgodi pred postopkom, ne povzroča težav, saj bo v tem primeru aktivna legitimacija enaka, torej bo preoblikovana družba tista, ki bo začela postopek in če gre za pasivno legitimacijo, je odgovorna in proti njej (preoblikovani družbi) mora biti uperjena terjatev, brez poseganja v kasneje izraženo, saj lahko pride do amplifikacije odgovornosti.

Ko torej pride do preoblikovanja v pričakovanju sodnega postopka, procesno nasledstvo ne pride oziroma ga ni treba zanimati, saj ne pomeni nobenega nasledstva, temveč zgolj spremembo imena in/ali oblikovanje enega strank.(preoblikovana družba). Z drugimi besedami, omenjena sprememba ni predmet soglasja sodišča, vendar se kljub temu izvede, ko je zainteresirana ena od strank, dokler je omenjeno preoblikovanje pooblaščeno, bodisi s prispevkom ustrezne listine, vpisane v register. , potrdilo o registraciji itd.

Primer prejšnjega stavka upravnega senata TSJ Balearskih otokov z dne 27. 1. 2016. evidenc, zaradi preoblikovanja delniške družbe v delniško družbo, pa tudi pomanjkljivost v zastopanju zaradi nepridobitve novih pooblastil.

Tako je zbornica, sklicujoč se na čl. 3 zakona 3/2009 navaja, da je družba s preoblikovanjem prevzela drugo vrsto, ki je ohranila svojo pravno osebnost, zato ni prišlo do prenehanja pravne osebe in nastanka nove pravne osebe, kar je pravi procesno nasledstvo, vendar ohranitev prejšnje pravne osebe pod drugo organizacijsko obliko zaradi spremembe pravne oblike, ki ni vplivala na identiteto preoblikovane družbe, ki ohranja svojo osebnost in se ohranja po novi formuli ( STS št. 914/1999 z dne 4. novembra, STS z dne 30. 1. 1987, SAP iz Valencije št.

Zbornica je razsodila, da je družba s preoblikovanjem prešla v drugo obliko, vendar je ohranila pravno osebnost, da nihče ne ugasne v nobenem trenutku.

Tako je STS št. 914/1999 določa, da omenjena preobrazba z isto osebnostjo še naprej prevzema enake pravice in obveznosti, tako da z omenjeno preobrazbo ne pride do prenosa rabe in uživanja ali premoženja, temveč gre ravno nasprotno za " nadaljevanje osebnost” stare družbe.

Tako bo STS z dne 30. 1. 1987 ponovno poudaril, da preoblikovanje ne povzroči prenehanja preoblikovane družbe, katere pravna oseba ostaja enaka. In sodba AP v Valenciji bo ponovila izpostavljeno doktrino, že z omembo prej omenjenega pravila (3. člen), ki poudarja, da se pravice in obveznosti preoblikovanega podjetja ne spremenijo. V isti resoluciji AP Guipúzcoa bo ponovil, kar je bilo prej navedeno.

Preoblikovana družba še naprej prevzema enake pravice in obveznosti

Tako sklep četrtega senata TS z dne 19. 4. 2016 ugotavlja (v primeru poslovnega nasledstva): toliko več, da mora biti rešitev vzdržna pri vseh preoblikovnih pojavih (3. do 21. člen LME), je možno, da je v njih podjetje prevzelo drugačen družbeni tip, pri čemer je v vseh primerih ohranilo lastno pravno osebnost, tako da sploh ni mogoče, da je povzročilo subrogacijo podjetja, ampak da takšno preoblikovanje doseže le »formalne novacije« podjetja, ki postane nepomembna za namene, s katerimi se ukvarjamo.

Zato v sodnem postopku, ki je v teku, preoblikovanje podjetja, v katerem je del tega, ne spreminja aktivne ali pasivne legitimacije, niti ni prizadeta nobena pravica ali obveznost, ampak kot je bilo že navedeno, bi zadostovalo obveščanje sodišče navedene okoliščine tako, da se evidentira proces navedenega preoblikovanja.

V sodnem postopku, ki teče, preoblikovanje družbe, v katero je vključeno, ne spremeni aktivne ali pasivne legitimacije.

Po čl. 21. člena navedenega zakona in glede odgovornosti družbenikov; Družbeniki, ki s preoblikovanjem prevzemajo osebno in neomejeno odgovornost za dolgove družbe, bodo odgovarjali enako kot za dolgove pred preoblikovanjem. Opozoriti je treba, da se med drugim pasivna legitimacija lahko razširi, ko družba prevzame družbo, v kateri odgovornost ni omejena, zato bodo družbeniki za dolgove pred preoblikovanjem in v vseh primerih odgovarjali s svojim osebnim premoženjem. posttransformacije, se je treba odločiti, bi se lahko uresničila predpostavka, da se bo zaradi transformacije povečala odgovornost. Nasprotno, razen če upniki družbe niso izrecno privolili v preoblikovanje, ostane odgovornost družbenikov, ki bi bili osebno odgovorni za tiste družbe preoblikovane družbe, za dolgove družbe, sklenjene pred preoblikovanjem družbe, čeprav ta odgovornost bo predpisal pet let od dneva objave v uradnem listu trgovskega registra.

Družbeniki bodo odgovarjali enako kot na dolgove pred preoblikovanjem; pasivna legitimacija se lahko razširi, ko družba sprejme korporativno obliko, v kateri odgovornost ni omejena. Za dolgove pred preoblikovanjem lahko družbeniki začnejo odgovarjati s svojim osebnim premoženjem

Kaj se bo zgodilo v primerih, ko je do preoblikovanja prišlo po vložitvi tožbe in pred odgovorom? Da ne glede na to, da je uperjena zoper preoblikovano družbo, nastane možnost, da je bila ta odgovornost razširjena in da bi bilo možno družbenikom, ki so to odgovornost prevzeli s preoblikovanjem, torej razširiti tožbo zoper družbeniki (401.2 Zakona o pravdnem postopku) ali pa po tem roku vložiti novo tožbo zoper družbenike in obresti kopičenje procesov, kar je glede na omejitve, ki jih nalaga čl. 78.2 in 3 zakona o pravdnem postopku, je treba to možnost preprečiti, kadar ni upravičeno, da s prvo zahtevo ne more spodbujati postopka, ki vključuje bistveno enake zahtevke in vprašanja, tudi če gre za raznolikost vprašanj. . Brez poseganja v dejstvo, da obstajajo sodne odločbe, zaradi katerih je razlaga omejitve kopičenja bolj prožna, na primer zadeva, ki jo je sprožil SAP Coruña, 329/2008, z dne 15. septembra 9, v kateri se nanaša na napako ali pozabljenost obstoja nadaljevanja v času, ko je prvi toženec vložil tožbo, v kateri je izjavil, da ni bilo dokazov o slabi veri s strani tožnika, in slišal, da bi morala dovoliti kopičenje, med drugim zaradi upoštevanja postopkovnih gospodarstvo.